Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Hitro v Grosuplje

Natisni Pošlji-prijatelju

Hitro v Grosuplje

 

Izhodišče: Lesce

  • Dolžina poti:
    69.0 km
  • Čas poti:
    02:30:00
  • Zahtevnost:
    Lahka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Pot je speljana po cestah, ki omogočajo čim hitrejše priti do cilja v Grosuplje. Ljubljana, Škofljica, Grosuplje so lahko izhodišča za bolj atraktivne poti.

Iz Lesc se odpravimo proti Radovljici. Peljemo mimo glavne avtobusne postaje, nato zavijemo desno in nadaljujemo mimo policijske postaje. Prednostna cesta se konča na križišču, kjer gremo naravnost. Kmalu se približamo glavni cesti, ob kateri nadaljujemo do Podvina. Tam zavijemo desno. Ko se Mošnjah pred cerkvijo cesta razcepi, nadaljujemo desno do križišča, kjer nas lesena tabla Graben usmeri levo. Cesta prečka potok in se priključi na glavno cesto Črnivec - Posavec - Kranj, po kateri nadaljujemo do Nakla. Tam za bencinsko črpalko zavijemo levo na ozko asfaltirano vzporedno cesto, ki pelje vse do Kranja. V Kranju se za bencinsko črpalko nadaljuje pešpot, ki prečka semaforizirano križišče in se nadaljuje do glavne avtobusne postaje. Tam zavijemo desno, gremo mimo policijske postaje in zavijemo levo. Na koncu nadaljujemo desno in naprej naravnost v staro mestno jedro. V središču zavijemo levo in gremo preko mostu čez Kokro. Za mostom zavijemo desno in nadaljujemo naravnost oziroma po prednostni cesti vse do Tacna. Nadaljujemo desno čez Savo in naravnost do drugega semaforja (po manjšem vzponu). Tam zavijemo desno, za železniškim podvozom pa takoj levo. Cesta se nadaljuje s kolesarsko stezo pod avtocesto. Naprej gremo po Prušnikovi cesti do Celovške. Nadaljujemo po kolesarski stezi ob Celovški cesti in naravnost ob Gosposvetski, prečkamo Slovensko cesto. Na koncu Dalmatinove zavijemo desno in nato levo na Trubarjevo cesto. Nato zavijemo desno na Kopitarjevo, gremo preko Zmajskega mostu. Pred predorom gremo levo preko prehoda za pešce (prepovedano zavijanje levo). Po Streljski ulici gremo naravnost do Roške, kjer zavijemo desno do Karlovške ceste in zavijemo levo na Dolenjsko cesto. Po njej gremo iz Ljubljane naravnost do Škofljice. Tam najprej zavijemo desno proti Kočevju in takoj levo v smeri Šmarje-Sap. Na koncu Cikave zavijemo desno in prispemo v Grosuplje.


Sredi vasi Naklo stoji cerkev, ki je posvečena zaščitniku sv. Petru. Je enoladijska in zgrajena v podobi latinskega križa ter je tako lep primer baročne gradnje. V njej lahko občudujemo kar nekaj izrednih umetniških del. Glavni oltar in kip sv. Petra sta delo Jospia Götzla, oltarno sliko Jezus izroča ključe sv. Petru pa je naslikal slavni slikar Leopold Layer, ki je ustvaril tudi Marijino sliko na Brezjah. Cerkvi je v ponos tudi izredno lep križev pot, ki je delo umetnikov Josipa Wolfa in Jana Vurnika. Cerkev sv. Nikolaja na Brdu v Strahinju je bila sezidana okoli leta 1382 na mali skalni vzpetini. Posvečena je sv. Nikolaju - po domače sv. Miklavžu. Okrog cerkve je bilo včasih pokopališče. Največjo znamenitost cerkve predstavlja freska v prostoru pod zvonikom. Nastala je v 14. stoletju in ima veliko zgodovinsko vrednost.

Polica se nahaja na terasi med Kranjem in Pivko. Terasa je del Udinboršta, ki se v soteski Temnik najbolj približa Dobravi. Skozi to sotesko so leta 1908 speljali železnico proti Tržiču, danes pa se tiri končajo že v Naklem. Iz konglomeratne skale so Puharji prav na Polici več kot 300 let klesali mlinske kamne. Na Polici je danes priključek na avtocesto Ljubljana – Jesenice. Danes je poznana po ljudskem umetniku kiparju Janezu Vovku in Antonu Grašiču, svetovno znanemu zbiratelju starin. Na Polici se lahko ustavite na kmetiji pri Poličarjevih, kjer boste dobili vse kmetijske pridelke, na sosednji kmetiji Pr' Škofčevih pa vas bodo naučili jahati konje.

Kranj je največje mesto na Gorenjskem ter četrto v državi Sloveniji. Staro mestno jedro se kot nekakšen polotok strmo dviga nad sotočjem rek Kokre in Save. Kranj je bil zaradi svoje strateške lege v zgodovini pomembno trgovsko središče in ta status je mesto ohranilo še danes. Hiše v starem mestnem središču so razvrščene okrog pravokotnega trga z vodnjakom, Mestno hišo in župno cerkvijo sv. Kancijana in tovarišev. Kranj je še posebej znan po Prešernovem spominskem muzeju in Prešernovem gaju, kjer je dr. France Prešeren pokopan. V gaju si lahko prav tako ogledate prvi spomenik posvečen bazoviškim žrtvam, spomenik pesnika Simona Jenka, mavzolej kranjske družine Majdič. Vreden ogleda je Gorenjski muzej v Mestni muzej, kjer se nahajajo arheološke najdbe, zelo številne iz staroslovanskega obdobja, ter si lahko pogledate bogastvo ljudske umetnosti na Gorenjskem. V mestu je še veliko znamenitosti, ki si jih je možno ogledati: mestno obzidje, grad Khieselstein, Roženvensko cerkev, gimnazijo Kranj, Plečnikovo stopnišče, Prešernovo gledališče, na katerem je svoj pečat pustil naš arhitekt Plečnik, Pavšlarjeva in Mitničarska hiša, lahko uživate v naravi – Kanjon Kokre,…Kranj je tudi zelo živahno leto, saj se skozi celo leto odvijajo različne prireditve. V poletnih mesecih se odvija festival Carniola, največja prireditev na Gorenjskem Kranfest (zadnji vikend v juliju), v mesecu februarju Prešernov sejem, Pustovanje, decembra se odvija prireditev Veseli december z Miklavževim in Božičnim sejmom…. Na severnem obrobju mesta Kranj, v svežem zelenem okolju, je pravo prizorišče možnosti za športne dejavnosti. Športni center Kranj ponuja možnost rekreacije v novem letnem bazenu, pokritem olimpijskem bazenu, na travnatih nogometnih igriščih ter na več teniških in košarkarskih igriščih. Za mlade družine so poleg Športnega parka uredili tudi otroško igrišče GibiGib. Na hipodromu posestva Brdo vsako jesen prvo nedeljo v septembru organizirajo zanimive kasaške dirke.

Grosupeljčani in bližnji okoličani so se ukvarjali s kmetijstvom, tovorništvom, mlinarstvom, pa tudi z opekarstvom in usnjarstvom. V okolici Šmarja in po širši Dolenjski so gojili lan in konopljo. Leta 1893 so zgradili železnico proti Kočevju in nato še proti Novemu mestu. V turističnem pogledu je Grosuplje sicer mlado naselje, vendar mu njegova središčna in prometna lega, naravne danosti in posebnosti, pestra zgodovinska in kulturna dediščina ter čas, ki ga Grosupeljčani živijo in sooblikujejo v mladi slovenski državi, dajejo možnosti, ki jih poskuša izkoristiti skupaj s svojim zaledjem. Boštanjski grad je bil tipična gradnja tistega časa, izrazito prilagojena krajevnim, estetskim, gospodarskim in družbeno kulturnim razmeram. Od takratnega gradu so ostali samo še severni stolp, dolga mrtva stena z atičnim nastavkom za uro, delno ohranjen portal in nekaj manjših kamnitih klesanih kamnov za okenske okvirje, strešne in druge konzole, strelne line, straniščni izpust, kamnite stopnice in nekaj usločenih preklad zidanih iz opeke in lehnjaka. Sredi jase v gozdu na Gradišču blizu Boštanja pri Grosupljem so Lambergi z Boštanja v začetku 17. stoletja postavili lovski gradič Zavrh - Saverch , ki so ga grofje Ursini Blagaj v naslednjem stoletju spremenili v boštanjsko grajsko pristavo in ga uporabljali tudi kot lovski gradič. Ob današnji Ljubljanski cesti v Grosupljem stoji tik ob potoku Grosupeljščica močno predelani gradič Brinje, enonadstropna stavba skoraj kvadratnega tlorisa s piramidasto streho, usločenim kamnitim portalom in balkonom nad njim. Leta 1894 sta dvorec kupila poštar Matija Hočevar iz Velikih Lašč in ljubljanski trgovec Franc Hočevar, leto pozneje pa Ignac Valentinčič iz Ljubljane in v lasti te rodbine je še danes. Magdalensko goro nad Grosupljem uvrščajo med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Najdbe, ki večinoma izvirajo iz 8. do 1. stoletja pr.Kr., danes hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu.

Lesce - Kranj - Ljubljana - Škofljica - Grosuplje

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)