Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Z Gorenjske na morje

Natisni Pošlji-prijatelju

Z Gorenjske na morje

 

Izhodišče: Lesce

  • Dolžina poti:
    293.0 km
  • Čas poti:
    12:00:00
  • Zahtevnost:
    Težka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Iz Lesc se odpravimo do Ljubljane po poti "Hitro v Grosuplje" Na koncu Prušnikove ceste gremo naravnost čez Celovško cesto na cesto za Pržanj. Na koncu prednostnih cest nadaljujemo naravnost ali desno vse do Stranske vasi. V Dobrovi zavijemo levo in na krožnem križišču spet levo. V Razorih zavijemo desno proti Brezovici. Od tam nadaljujemo ob (po) glavni cesti Ljubljana - Logatec. V Logatcu gremo naravnost, v Kalcah pa zavijemo levo proti Postojni. Po glavni cesti sledimo oznakam za Koper skozi Senožeče, Divačo. Tabla za Kačiče, Rodik usmeri kolesarje z glavne ceste levo na stransko cesto do Kozine. Na prvem križišču v Kozini gremo naravnost, nato pa levo v smeri Koper po glavni cesti skozi Črni Kal. Za Črnim Kalom zavijemo levo v smeri Gračišče, Buzet. Sledimo tablam za Gračišče do kraja Kubed, kjer zavijemo desno. Pred pokopališčem zavijemo levo in nadaljujemo na klanec. Na vrhu zavijemo desno in po glavni cesti nadaljujemo do Sv. Antona. Tam tabla za Marezige usmerja levo. Skozi Marezige gremo naravnost. Na dvojnem križišču v Babičih se najprej levo cesta spušča, nadaljujemo za avtobusno postajo levo na klanec. Pred Pomjanom se razpre lep razgled na Koper in okolico. Nadaljujemo naravnost skozi Pomjan do križišča v Šmarjah, kjer tabla za Sv. Peter usmerja levo. Sledimo tablam za Novo vas, Sv. Peter. V Sv. Petru gremo naravnost in se spustimo v dolino Dragonje. V kraju Dragonja zavijemo levo proti Sečovljam. Tik pred ozkim mostom pri mejnem prehodu Sečovlje zavijemo desno na kolesarsko stezo do Sečovelj. Od tam nadaljujemo po glavni cesti do Portoroža. Iz Portoroža nadaljujemo mimo hotela Metropol in igralnice do kolesarske steze 931601 in naprej skozi 550m osvetljen predor nekdanje ozkotirne železnice do Strunjana. Iz Strunjana nadaljujemo po glavni cesti v smeri Koper. Z glavne ceste zavijemo levo skozi Izolo, nato pa ob obali do Kopra. Po kolesarski stezi gremo skozi koper, naprej pa v smeri Bertoki. Pri Bertokih zavijemo levo na kolesarsko stezo D-8 (Koper - Trst) in sledimo oznakam vse do mejnega prehoda Škofije. Nadaljujemo po glavni cesti proti Trstu skozi predor. Pred avtocesto na stebrih table za Slovenijo in center Trsta usmerjajo desno, mi pa gremo naravnost pod avtocesto in nato levo. Po glavni cesti nadaljujemo naravnost, skozi naslednji predor. Takoj za predorom zavijemo levo in nadaljujemo naravnost mimo železniške postaje in naprej ob obali. Iz Trsta gremo po glavni cesti ob obali skozi Sesljan (Sistiana), mimo Devina (Duino) do Štivana (San Giovanni), kjer zavijemo desno proti Gorici (Gorizia). V Gorici gremo ob državni meji do mejnega prehoda Nova Gorica. Levo od mejnega prehoda je železniška postaja, kjer gremo na vlak (2 uri) do Bleda. Z železniške postaje Bled se mimo jezera vrnemo v Lesce.


Del poti poteka po Parenzani, nekdanji ozkotirni železniški progi. Za povratek iz Nove Gorice do Bleda uporabimo vlak, zato se moramo časovno uskladiti z voznim redom.

 

Ne daleč od Dobrove se nahaja Polhograjska graščina. Arheološke najdbe datirajo začetek gradnje v čas 14. in 15. stoletja. Današnjo baročno podobo je graščina dobila v 18. oz. v začetku 19. stoletja. V njej je v 19. stoletju živel grof Blagaj, razsvetljenec, mecen umetnosti in botanik po katerem se imenuje zaščitena rastlinska vrsta Blagajev volčin. Park, ki ga obdaja obzidje je v tem času dobil pravilno francosko geometrijsko obliko. Posebnost grajskega dvorišča je Neptunov vodnjak. Vodnjak z Neptunom na sredinskem stebru in štirimi nimfami nosi grb Polhograjskih gospodov in ga datiramo v drugo polovico 17. stoletja.

Logatec je bil furmansko naselje, kar se še danes izraža v arhitekturi velikih obcestnih domačij. Danes je v Logatcu moč občudovati notranjsko vaško-tržno in sakralno arhitekturo. Bogato stavbno dediščino predstavljajo graščina v Gornjem Logatcu ter več dobro ohranjenih obcestnih domačij ter gospodarskih poslopij.

Na poti čez Postojno si lahko ogledate kar nekaj naravnih znamenitosti: svetovno znano Postojnsko jamo, Pivka jamo in Črno jamo, jamo pod Predjamskmim gradom,… Nekaj kilometrov naprej od vhoda v Postojnsko jamo, se nahaja ena od najslikovitejših zgradb; sredi 123m visoke skalne stene dobesedno visi Predjamski grad - s tremi, štirimi nadstropji. Današnjo podobo je utrdba dobila šele konec 16. st.

Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu in središče občine Divača. Po 2. svetovni vojni se je podoba kraja močno spremenila, zrasle so številne nove hiše. Kraj je izgubil kmečki videz in ima številne središčne funkcije. V severovzhodnem delu kraja stoji župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika iz leta 1603. Primer kraške arhitekture je dobro ohranjena Škrateljnova hiša iz 17. stoletja. V okolici so številne kraške jame in udornice, ki nakazujejo podzemeljski tok reke Reke, potem ko zapusti Škocjanske jame. Najbolj znani sta Kačna in Divaška jama. V Divači sta se rodila prva slovenska filmska igralka Ida Kravanja - Ita Rina in matematik Alojzij Vadnal.

Črni Kal je naselje, ki leži na kraškem robu. V bližnjem kamnolomu so odkrili prazgodovinsko sekiro, datirano v paleolitik in pa bronast kipec boginje Junone iz rimske dobe. Obstaja tudi mnenje, da so tu našli tudi sarkofag kralja Roksolanov in Sarmatov Rasparagana, ki se danes nahaja Puljskem muzeju. Na skalnem robu nad vasjo so ostanki starega gradu iz 11. stoletja, ki ga je dal sezidati istrski mejni grof Urlik I, z namenom obvladovanja cese iz Rižanske doline proti notranjosti. V vasi stoji cerkev Svetega Valentina, katere posebnost je nagnjen zvonik. Pomembno arhitekturno vrednosti ima Benkova hiša, zgrajena leta 1489, ter je najstarejša podeželska hiša v koprski občini.

Sečoveljske soline so bile nekdaj med največjimi na tem območju. Danes so soline opuščene in so postale naravni rezervat za ptice. Leta 1989 so bile razglašene za krajinski park. Sečoveljske soline spadajo med Ramsarska mokrišča Slovenije (obalno in antropogeno mokrišče). Ramsarsko področje Sečoveljskih solin obsega 650 hektarjev v ustju reke Dragonje.

Središče Bertokov se je razvilo v okolici baročne župnijske cerkve, posvečene Mariji Vnebovzetni. Poleg cerkve stoji veliko poslopje, v katerem je bila v času Beneške republike vojaška bolnišnica. Po razpadu le-te leta 1797 je bila tu poletna rezidenca koprskih plemiških družin, ki so imele v okolici Bertokov in sedanjih Prad svoja posestva. Od takrat so se vse do danes ohranili meščanski letni dvorci. V starem delu Bertokov se nahaja star in neobičajen vodnjak, (lavatoio) z opeko sezidan. V Bertokih stoji v zelenju in tišini spomenik narodno osvobodilne borbe. Predelu od Bertokov proti Luki Koper in morju, pravijo domačini Bonifika. Tu so bile do prve svetovne vojne soline. Od leta 1998 pa je ta del proglašen za Naravni rezervat Škocjanski zatok.

 

Lesce - Logatec - Kozina - Portorož - Nova Gorica

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)