---

Izhodišče: Tržič

• Dolžina poti:
  16.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

---

Opis poti

Kolesariti sem začel v Tržiču na Deteljici, ter nadaljeval pot proti Kovorju in Zvirčam. Ko boste prišli do krožnega križišča, nadaljujte pot naravnost proti Podbrezjam. Od Podbrezij naprej sledi kratek spust do Bistrice. V Bistrici nas pričaka krajši vzpon, ki pa je kratek in ne preveč naporen. Pot nadaljujte po cesti naprej proti Naklem. V kraju Naklo pa lahko pri gostilni Marinšek zavijete na kolesarsko pot, ter nadaljujete po poti naprej proti Kranju. Čez 2km boste prikolesarili na Polico ( semafor ), kjer lahko nadaljujete pot do Kranja naprej, ali pa zavijete levo proti Kokrici. Povratek je lahko po isti poti nazaj, lahko pa na Polici zavijete proti Kokrici ter se vračate v Tržič čez Golnik.

---

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja stoji ob tržiškem pokopališču. Do nje se sprehodite po starem mestnem jedru, mimo cerkve sv. Andreja, po Partizanski ulici in nato mimo Kurnikove hiše po Cerkveni ulici. Enoladijska cerkev z dvema kapelama in kupolo je bila leta 1808 zasnovana na temeljih gotske cerkve iz 16.stoletja. Kupolo in stene krasijo Layerjeve freske. Mallyjeva hiša stoji na začetku glavne ulice v starem mestnem jedru. Spada v skupino meščanskih-plemiških dvorcev, renesančni portal z letnico 1618 pa kaže bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta. Ohranjen je grebenast svod iz 17. stoletja v pritličju in nadstropju. Značilna so kovana vrata (varnost pred požari) , odprto ostrešje (sušilne odprtine za sušenje kož) in klasicistična fasada iz začetka 16. stoletja. Ob vhodu mestu, se nasproti gostilne Pr`Slug, podate na krajši sprehod, ki vas po približno 10 minutah pripelje vrh griča, kjer stoji cerkev sv. Jožefa in od koder se vam odpre prelep pogled na staro mestno jedro Tržiča. Zgornja kajža v kateri ima svoje prostore tudi Tržiški muzej se nahaja v starem mestnem jedru Tržiča. Primer bogatega dvorca iz klasicizma, njena zunanjost pa spominja na značilen način gradnje v mestu po hudem požaru leta 1811 - razčlenjena fasada s kovanimi polkni, na strehi so sušilne odprtine , kjer so sušili lan. V prvem nadstropju je bivalni del, v drugem reprezentančni, v katerem izstopa ornamentno in figuralno poslikan meščanski salon iz sredine 19.stoletja. Rojstna hiša tržiškega pesnika Vojteha Kurnika stoji na drugi strani zgornjega mostu čez Tržiško Bistrico. Stavba predstavlja meščansko - obrtno arhitekturo iz 18. stoletja. Prvo nadstropje krasi dolg lesen balkon - gang. Stavba je ena redkih , ki je še krita z lesenimi strešniki - šinklni oz. skodlo. Na strehi so opazne sušilne odprtine , ki so bile namenjene sušenju nogavic. Vrata in okna , obzidana s kamnitimi okviri iz zelenega peraškega kamna, so majhna, prav tako oboki v notranjosti. Na ta način so nekaj malega prihranili pri energiji. V notranjosti hiše je črna kuhinja, kamra, majhna izba - štibelc, kjer je urejena spominska soba in dnevni prostor imenovan 'hiša'. V 'hiši' je prikazana nekdanja čevljarska delavnica.Grad Neuhaus se na vzpetini nad mestnim jedrom. Najverjetneje je nastal z novo naselbino in je predstavljal sedež oblasti nad zgornjim delom Tržiča. Grad je večkrat zamenjal lastnike. Devova hiša je rojstna hiša Antona Feliksa Deva - redovno ime Janez Damascen Dev (1732 - 1786). Leta 1779 je izdal prvi almanah slovenskih pesmi - Pisanice, kar pomeni, da je bil poleg urednika in izdajatelja tudi začetnik slovenskega posvetnega pesništva. Napisal je tudi prvi slovenski libreto - besedilo za opero - Belin Kranj je največje mesto na Gorenjskem ter četrto v državi Sloveniji. Staro mestno jedro se kot nekakšen polotok strmo dviga nad sotočjem rek Kokre in Save. Kranj je bil zaradi svoje strateške lege v zgodovini pomembno trgovsko središče in ta status je mesto ohranilo še danes. Hiše v starem mestnem središču so razvrščene okrog pravokotnega trga z vodnjakom, Mestno hišo in župno cerkvijo sv. Kancijana in tovarišev. Kranj je še posebej znan po Prešernovem spominskem muzeju in Prešernovem gaju, kjer je dr. France Prešeren pokopan. V gaju si lahko prav tako ogledate prvi spomenik posvečen bazoviškim žrtvam, spomenik pesnika Simona Jenka, mavzolej kranjske družine Majdič. Vreden ogleda je Gorenjski muzej v Mestni muzej, kjer se nahajajo arheološke najdbe, zelo številne iz staroslovanskega obdobja, ter si lahko pogledate bogastvo ljudske umetnosti na Gorenjskem. V mestu je še veliko znamenitosti, ki si jih je možno ogledati: mestno obzidje, grad Khieselstein, Roženvensko cerkev, gimnazijo Kranj, Plečnikovo stopnišče, Prešernovo gledališče, na katerem je svoj pečat pustil naš arhitekt Plečnik, Pavšlarjeva in Mitničarska hiša, lahko uživate v naravi – Kanjon Kokre,…Kranj je tudi zelo živahno leto, saj se skozi celo leto odvijajo različne prireditve. V poletnih mesecih se odvija festival Carniola, največja prireditev na Gorenjskem Kranfest (zadnji vikend v juliju), v mesecu februarju Prešernov sejem, Pustovanje, decembra se odvija prireditev Veseli december z Miklavževim in Božičnim sejmom…. Na severnem obrobju mesta Kranj, v svežem zelenem okolju, je pravo prizorišče možnosti za športne dejavnosti. Športni center Kranj ponuja možnost rekreacije v novem letnem bazenu, pokritem olimpijskem bazenu, na travnatih nogometnih igriščih ter na več teniških in košarkarskih igriščih. Za mlade družine so poleg Športnega parka uredili tudi otroško igrišče GibiGib. Na hipodromu posestva Brdo vsako jesen prvo nedeljo v septembru organizirajo zanimive kasaške dirke.

Sredi vasi Naklo stoji cerkev, ki je posvečena zaščitniku sv. Petru. Je enoladijska in zgrajena v podobi latinskega križa ter je tako lep primer baročne gradnje. V njej lahko občudujemo kar nekaj izrednih umetniških del. Glavni oltar in kip sv. Petra sta delo Jospia Götzla, oltarno sliko Jezus izroča ključe sv. Petru pa je naslikal slavni slikar Leopold Layer, ki je ustvaril tudi Marijino sliko na Brezjah. Cerkvi je v ponos tudi izredno lep križev pot, ki je delo umetnikov Josipa Wolfa in Jana Vurnika. Cerkev sv. Nikolaja na Brdu v Strahinju je bila sezidana okoli leta 1382 na mali skalni vzpetini. Posvečena je sv. Nikolaju - po domače sv. Miklavžu. Okrog cerkve je bilo včasih pokopališče. Največjo znamenitost cerkve predstavlja freska v prostoru pod zvonikom. Nastala je v 14. stoletju in ima veliko zgodovinsko vrednost.

Polica se nahaja na terasi med Kranjem in Pivko. Terasa je del Udinboršta, ki se v soteski Temnik najbolj približa Dobravi. Skozi to sotesko so leta 1908 speljali železnico proti Tržiču, danes pa se tiri končajo že v Naklem. Iz konglomeratne skale so Puharji prav na Polici več kot 300 let klesali mlinske kamne. Na Polici je danes priključek na avtocesto Ljubljana – Jesenice. Danes je poznana po ljudskem umetniku kiparju Janezu Vovku in Antonu Grašiču, svetovno znanemu zbiratelju starin. Na Polici se lahko ustavite na kmetiji pri Poličarjevih, kjer boste dobili vse kmetijske pridelke, na sosednji kmetiji Pr' Škofčevih pa vas bodo naučili jahati konje.

Ko se boste peljali proti Golniku boste šli skozi vas Tenetiše. Severozahodno od vasi Tenetiše je znano »Klemenčkovo gradičše«. Stoji na višjem vzhodnem robu Udinboršta nad okljuko rečice Parovnice. »Klemenčkovo gradišče« je začasno urejeno zatočišče ali refugij iz poznega rimskega časa (5. do 6. stol. n. št.). Osrednji plato obdajajo obrambni jarki in zemeljski nasipi. Znana pa je zgodba o izvoru imena Tenetiše. V vasi pred davnimi leti gradili cerkev s prelepimi zvonovi. Ker v tistih časih niso poznali modernih strojev, so morali zvonove prepeljati furmani. Poti do vasi so takrat vodile čez močvirnat gozd. Ko so se peljali čez gozd, so zaradi pretežkih vozov zabredli v blato. Ker konji niso imeli toliko moči, da bi izvlekli voz iz blata, je furman Tone zakričal svojemu hlapcu Tinetu : "Tine tiš!" Tako je majhna vas ob cesti na Golnik dobila svoje ime po hlapcu Tinetu : Tenetiše.

V Tenetišah lahko tudi skrenete do vasi Trstenik, kjer stoji župnijska cerkev sv. Martina. Na mestu stare cerkve so v letih 1869 – 1871 zgradili novo cerkev. Ohranili so le baročni zvonik iz leta 1703. Trije oltarji in slika v glavnem oltarju so delo Jurija Tavčarja. Le trije kilometri nas ločijo od Bašlja, kjer se odcepi cesta do vasi Povlje in Babni vrt in od koder se nam odpira pogled na Kranj in kranjsko ravan.

Goriče so obcestno središčno naselje z gručastim jedrom in ležijo 2 km južno od Golnika. Župnijska cerkev sv. Andreja se prvič omenja leta 1376. Sedanja stavba s pripadajočo opravo je iz leta 1852. Glavni oltar je delo kranjskega kiparja Janeza Stimmerja (1753 – 1835) iz leta 1792. Oltar so leta 1852 prenesli iz kranjske župnijske cerkve.

Golnik je vas ob vznožju Kriške gore na Gorenjskem, ki se je razvila sočasno z razvojem zdravilišča v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Pred tem je bil tu grad, ki čaka na obnovo in je prvič omenjen že leta 1566. Prvi gospodje – lastniki so bili Kriški gospodje. Grad imenujejo Kreutzhof po lastniku Juriju Kreutzerju. Kasneje je grad dobil ime "Gallenfels", ker je bil od leta 1688 do 1822 v rokah lastnikov s tem imenom. Leta 1917 je prešel v last avstro-ogrske države. V istem času je država proglasila Golnik za zdravilišče za vračajoče se bolne vojake.

Valvasor tudi omenja in v bakrorezu upodobi grad "Gallenfels", čeprav sam pove, da porekla imena Glavnik ne more ugotoviti. Graščina Golnik se nahaja na Gorenjskem ob južnem vznožju gorskega grebena Kriška gora, visokem okoli 1600 m. Zdravilne klimatske danosti, zlasti ugodna vlaga in veliko sončnih žarkov, so že leta 1916 avstro-ogrsko vlado pripravile do izbora kraja Golnik za klimatsko zdravilišče za pljučne bolnike.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)