---

Izhodišče: Lesce

• Dolžina poti:
  15.0 km
• Čas poti:
  01:10:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

---

Opis poti

Pot pričnemo v Lescah pri gostilni Tulipan v smeri centra Lesc. Po 300m pri špageteriji in piceriji zavijemo desno proti Begunjam. Peljemo se mimo Alpskega letalskega centra in pridemo v vas Hlebce, naprej mimo vasi Zgoša, mimo tovarne smuči in plovil Elan in že smo v Begunjah. Na naši desni je gostilna Avsenik, mi po se peljemo naravnost skozi vas do smerokaza na koncu vasi. Tam zavijemo desno za Tržič. Pot je vseskozi malo navzgor do vasi Brezje pri Tržiču. Peljemo se po klancu navzgor ter pridemo do vasi Slatna. Nato nadaljujemo pot do vasi Srednja Vas v manjši klanec do vasi Hudi Graben. Pot nas vodi naprej do vasi Brezje pri Tržiču.Tu se lepo vidi Tržič in seveda vasi okoli vasi. Čaka nas samo še manjši in ne preveč zahtevni spust do želenega cilja, kjer se naša pot tudi konča.

---

V bližini Begunj so delno obnovljene ruševine gradu Kamna, ki so ga Ortenburžani zgradili v 12. stoletju. V kraju se nahaja graščina Katzenstein, v kateri so med II. svetovno vojno bili gestapovski zapori. Danes je del poslopja preurejen v muzej talcev. Kraj je znan po tovarni Elan in ansamblu bratov Avsenik, ki sta se rodila v Begunjah in imata tam tudi družinsko gostilno. Cerkev svetega Urha v Begunjah na Gorenskem je rimskokatoliška cerkev, ki je bila postavljena konec 14. ali v začetku 15. stoletja. V baročnem slogu je bila obnovljena leta 1740. Tedaj so novo cerkev in župnišče prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Od tam so prenesli iz nekdanje kapele tudi stranski kamniti oltar Matere Božje s sliko. Oltarne slike v cerkvi so delo Leopolda Layjerja iz Kranja.

Cerkev svetega Petra na Gori nad Begunjami je rimskokatoliška cerkev in slovi kot eden najzanimivejših spomenikov cerkvene arhitekture in slikarstva na Gorenjskem. Cerkev je iz 16. stoletja in je znamenita predvsem zaradi fresk Jerneja iz Loke. Srednjeveški stavbeniki cerkve niso postavili na vrhu Gore, temveč tik ob kamnitem vhodu v ozek rov, nad katerim danes stoji manjša kapelica.

Brezjansko polje je kot oltarna miza v naravni katedrali Julijcev, Karavank in Jelovice. Z Brezjami se začne slovenska simbolna os visoke Gorenjske, ki teče preko Bleda in Bohinja do Triglava. Bazilika Marije Pomagaj je novorenesančna stavba in vzbuja vtis mogočnosti. Dolga je 39, široka 19 in visoka 17 metrov. Na pročelju so med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega marmorja umetno izdelana dvokrilna vrata po načrtu Janeza Vurnika. Na desnem krilu so od spodaj navzgor izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahela in Judita. Nad podbojem glavnih vrat je marnornati relief Marije Pomagaj. Na levi strani reliefa sta angela Rafael in Gabriel, na desni pa žena na bolniški postelji, ki skupaj z domačimi zaupno prosi Marijo Pomagaj za zdravje. Zvonik iz rezanega kamna je visok 53 metrov. V njem so sprva peli štirje zvonovi. Tri večje je prva svetovna vojna pobrala in so jih začasno nadomestili z jeklenimi, dokler cerkev ni 1932 spet dobila bronastih zvonov. V času nemške okupacije so bili brezjanski zvonovi spet v nevarnosti. Tokrat jih je rešil orglarski mojster Franc Jenko.Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja stoji ob tržiškem pokopališču. Do nje se sprehodite po starem mestnem jedru, mimo cerkve sv. Andreja, po Partizanski ulici in nato mimo Kurnikove hiše po Cerkveni ulici. Enoladijska cerkev z dvema kapelama in kupolo je bila leta 1808 zasnovana na temeljih gotske cerkve iz 16.stoletja. Kupolo in stene krasijo Layerjeve freske. Mallyjeva hiša stoji na začetku glavne ulice v starem mestnem jedru. Spada v skupino meščanskih-plemiških dvorcev, renesančni portal z letnico 1618 pa kaže bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta. Ohranjen je grebenast svod iz 17. stoletja v pritličju in nadstropju. Značilna so kovana vrata (varnost pred požari) , odprto ostrešje (sušilne odprtine za sušenje kož) in klasicistična fasada iz začetka 16. stoletja. Ob vhodu mestu, se nasproti gostilne Pr`Slug, podate na krajši sprehod, ki vas po približno 10 minutah pripelje vrh griča, kjer stoji cerkev sv. Jožefa in od koder se vam odpre prelep pogled na staro mestno jedro Tržiča. Zgornja kajža v kateri ima svoje prostore tudi Tržiški muzej se nahaja v starem mestnem jedru Tržiča. Primer bogatega dvorca iz klasicizma, njena zunanjost pa spominja na značilen način gradnje v mestu po hudem požaru leta 1811 - razčlenjena fasada s kovanimi polkni, na strehi so sušilne odprtine , kjer so sušili lan. V prvem nadstropju je bivalni del, v drugem reprezentančni, v katerem izstopa ornamentno in figuralno poslikan meščanski salon iz sredine 19.stoletja. Rojstna hiša tržiškega pesnika Vojteha Kurnika stoji na drugi strani zgornjega mostu čez Tržiško Bistrico. Stavba predstavlja meščansko - obrtno arhitekturo iz 18. stoletja. Prvo nadstropje krasi dolg lesen balkon - gang. Stavba je ena redkih , ki je še krita z lesenimi strešniki - šinklni oz. skodlo. Na strehi so opazne sušilne odprtine , ki so bile namenjene sušenju nogavic. Vrata in okna , obzidana s kamnitimi okviri iz zelenega peraškega kamna, so majhna, prav tako oboki v notranjosti. Na ta način so nekaj malega prihranili pri energiji. V notranjosti hiše je črna kuhinja, kamra, majhna izba - štibelc, kjer je urejena spominska soba in dnevni prostor imenovan 'hiša'. V 'hiši' je prikazana nekdanja čevljarska delavnica. Grad Neuhaus se na vzpetini nad mestnim jedrom. Najverjetneje je nastal z novo naselbino in je predstavljal sedež oblasti nad zgornjim delom Tržiča. Grad je večkrat zamenjal lastnike. Devova hiša je rojstna hiša Antona Feliksa Deva - redovno ime Janez Damascen Dev (1732 - 1786). Leta 1779 je izdal prvi almanah slovenskih pesmi - Pisanice, kar pomeni, da je bil poleg urednika in izdajatelja tudi začetnik slovenskega posvetnega pesništva. Napisal je tudi prvi slovenski libreto - besedilo za opero – Belin.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)