Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Krog pod gorami

Natisni Pošlji-prijatelju

Krog pod gorami

 

Izhodišče: Lesce

  • Dolžina poti:
    39.0 km
  • Čas poti:
    01:35:00
  • Zahtevnost:
    Lahka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Iz Lesc krenemo proti Radovljici. Še pred Radovljico zavijemo desno v smeri Krope. Po glavni cesti nadaljujemo čez Savo, skozi Kamno Gorico. Na križišču, kjer je odcep za Kropo, zavijemo levo proti Podnartu. Prečkamo železnico in Savo. Na križišču zavijemo desno v smeri za Kranj in nadaljujemo z vzponom do Podbrezij. Tam zavijemo levo proti Tržiču. Peljemo se pod avtocesto, naravnost skozi krožno križišče, Zvirče do Kovorja. Tam zavijemo levo in sledimo tablam za Hudo. Nadaljujemo skozi Hrušico do Brezij, kjer po krajšem vzponu pridemo do glavne ceste Tržič-Begunje. Zavijemo levo in se preko Begunj in Hlebc vrnemo v Lesce.


Iz Lesc lahko poletite nad Gorenjsko. V Lescah se nahaja letališče, kjer je možno poleteti nad gorenjskimi kraji.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Brezjansko polje je kot oltarna miza v naravni katedrali Julijcev, Karavank in Jelovice. Z Brezjami se začne slovenska simbolna os visoke Gorenjske, ki teče preko Bleda in Bohinja do Triglava. Bazilika Marije Pomagaj je novorenesančna stavba in vzbuja vtis mogočnosti. Dolga je 39, široka 19 in visoka 17 metrov. Na pročelju so med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega marmorja umetno izdelana dvokrilna vrata po načrtu Janeza Vurnika. Na desnem krilu so od spodaj navzgor izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahela in Judita. Nad podbojem glavnih vrat je marnornati relief Marije Pomagaj. Na levi strani reliefa sta angela Rafael in Gabriel, na desni pa žena na bolniški postelji, ki skupaj z domačimi zaupno prosi Marijo Pomagaj za zdravje. Zvonik iz rezanega kamna je visok 53 metrov. V njem so sprva peli štirje zvonovi. Tri večje je prva svetovna vojna pobrala in so jih začasno nadomestili z jeklenimi, dokler cerkev ni 1932 spet dobila bronastih zvonov. V času nemške okupacije so bili brezjanski zvonovi spet v nevarnosti. Tokrat jih je rešil orglarski mojster Franc Jenko.

V bližini Begunj so delno obnovljene ruševine gradu Kamna, ki so ga Ortenburžani zgradili v 12. stoletju. V kraju se nahaja graščina Katzenstein, v kateri so med II. svbetovno vojno bili gestapovski zapori. Danes je del poslopja preurejen v muzej talcev. Kraj je znan po tovarni Elan in ansamblu bratov Avsenik, ki sta se rodila v Begunjah in imata tam tudi družinsko gostilno. Cerkev svetega Urha v Begunjah na Gorenskem je rimskokatoliška cerkev, ki je bila postavljena konec 14. ali v začetku 15. stoletja. V baročnem slogu je bila obnovljena leta 1740. Tedaj so novo cerkev in župnišče prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Od tam so prenesli iz nekdanje kapele tudi stranski kamniti oltar Matere Božje s sliko. Oltarne slike v cerkvi so delo Leopolda Layjerja iz Kranja.

Cerkev svetega Petra na Gori nad Begunjami je rimskokatoliška cerkev in slovi kot eden najzanimivejših spomenikov cerkvene arhitekture in slikarstva na Gorenjskem. Cerkev je iz 16. stoletja in je znamenita predvsem zaradi fresk Jerneja iz Loke. Srednjeveški stavbeniki cerkve niso postavili na vrhu Gore, temveč tik ob kamnitem vhodu v ozek rov, nad katerim danes stoji manjša kapelica.

Lesce - Kamna Gorica - Podnart - Begunje na Gorenjskem

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)