---

Izhodišče: Jesenice

• Dolžina poti:
  23.0 km
• Čas poti:
  00:45:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

---

Opis poti

Ta pot je speljana od Jesenic do Kranjske Gore. Poteka po glavni cesti, zato previdnost ni odveč. Je pretežno ravninska in ne preveč zahtevna. V Gozd Martuljku lahko tudi zavije iz glavne ceste na urejeno kolesarsko pot.

---

Podružna cerkev Marijinega vnebovzetja in Roka na Savi sodi v sklop urbanistično zaščitenega jedra Stare Save. Bila je zgrajena v začetku 17. stoletja. Predstavlja prvi primer jezuitske arhitekture na Slovenskem, njena zunanjost je gotska, oprema notranjščine pa je mlajšega izvora.

Stara Sava je staro fužinarsko in stanovanjsko naselje, ki je mestu nekoč dajalo utrip, danes pa je zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucellini-Ruardova graščina , cerkev Marijinega vnebovzetja , delavska stanovanjska stavba, imenovana "Kasarna", ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin.

Graščino je v prvi polovici 16. stoletja zgradil Italijan Bernardo Bucellini. Leta 1831 je bila povečana in obnovljena v klasicističnem slogu. V stavbi je od leta 1954 Tehniški muzej Železarne Jesenice. Danes je v njej sedež Muzeja Jesenice z razstavo o zgodovini železarstva na Gorenjskem. Kosova graščina sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku.

Fužinarski dvorec na Murovi je bil zgrajen 1521 leta, v virih pa ga omenjajo kot "stari belopeški grad". Doživel je številne prezidave in zamenjal še številnejše lastnike. V začetku 19. stoletja je postal njegov lastnik trgovec Pavel Kos. Po njem se tudi imenuje "Kosova graščina. Danes so v njej prostori, namenjeni občasnim razstavam in stalni zbirki novejše zgodovine, v drugem nadstropju pa sta poročna dvorana in protokolarni občinski prostor, ki pogosto gosti kulturne prireditve. V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo rekonstruirano zaporniško celico. Savske jame so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj osemsto let, saj segajo začetki kopanja rude v leto 1130, vse do leta 1907, ko je rudarstvo popolnoma zamrlo. Znano je, da so bile celo urbarske dajatve v železu. Plavž na Stari Savi je bil sredi 19. stoletja last Viktorja Ruarda in je bil najmogočnejši med jeseniškimi plavži. Visok je bil 38 čevljev (12 m), v premeru pa je meril 9 čevljev (2,8 m). Uporabljalo ga je 16 plavžarjev. Dnevno so pridobili iz njega 200 dunajskih stotov grodlja. Tega so vlivali v posebne kalupe, kjer se je strdil. Grodelj iz kalupov so zaradi njegove oblike imenovali "štruce".

Poljanska Baba je osamljena skala, ki izstopa iz bukovega gozda vzhodnega pobočja Mežakle. Legenda pravi, da je nenavadna in zelo izrazita podoba skale dobila ime Baba po trdosrčni in neusmiljeni edinki plemiškega rodu, ki je nekoč imela možnost, a ni imela toliko srca, da bi rešila smrti nesrečnega kmeta, ki ga je pokončala zver, ko je lovil na Mežakli.

Iz Jesenic se boste peljali skozi Hrušico. V samotni divji grapi, ki se nad Hrušico vzpenja proti Hruščanski planini, se skriva kar sedem slapov, vendar sta brez težav dostopna le prva dva. Na Dobršniku so kot na ogrlici nanizani korita, slapovi in tolmuni, prevladujoč temno sivi apnenec poživljajo bele kalcitne žile, okamnelega bogastva davnih morij pa je prav tu najti toliko kot menda v nobenem drugem slovenskem slapu. Okamneli rovi morskih črvov, školjčne lupine in polžje hišice pripovedujejo, da so ti kamniti skladi stari približno 240 milijonov let.

Pot vas bo popeljala tudi skozi vas Dovje. Župnijsko cerkev Sv. Mihaela v Dovjah so zgradili v začetku 14.st. Stili so različni, sledijo si od gotike dalje, saj so cerkev velikokrat prezidali.

Kovačnica Pr' Katr' na Dovjem je bila obnovljena s pomočjo programa CRPOV (Celostni program razvoja podeželja in obnova vasi). Trgovina se nahaja v spodnjem delu stavbe, v zgornjem delu pa je obnovljena lesena izba iz prejšnjega objekta.

Spomenik Jakobu Aljažu je bil postavljen leta 1989, ob 100-letnici Aljaževega prihoda na Dovje. Na Dovjem je služboval med leti 1889-1927, vse do svoje smrti. Poleg tega, da je bil župnik, skladatelj (uglasbil je 'Oj Triglav moj dom') in pevec, je bil vnet planinski delavec in pobudnik gradnje planinskih koč in poti. Verjetno njegovo najbolj znano dejanje je odkup zemljišča na vrhu Triglava od občine Dovje leta 1895 na lastne stroške. 7. avgusta 1895 je na gori postavil stolp iz debele pocinkane pločevine.

Muzej v Mojstrani so odprli leta 1984 v nekdanji Jozlnovi gostilni. V zbirki je razstavljeno gradivo o zgodovini planinstva na Slovenskem: o prvih pristopih na Triglav, ustanovitvi in delovanju Slovenskega planinskega društva in njegovih podružnicah, gradnji planinskih koč, Turistovskem klubu Skala, Gorski reševalni službi, Jakobu Aljažu in predstavitvi Triglavskega narodnega parka. Muzej hrani tudi zbirko stare alpinistične opreme, stare fotografije nosačev s tovorom, predmete stare obrti... Španova kmetija naj bi bila po ustnem izročilu najstarejša v Mojstrani. Ime Špan je pogosto slovensko hišno ime, kar kaže na pomembno funkcijo gospodarja kot župana kraja. Domačija je bila ena najbogatejših, saj so se domači ukvarjali s prevozništvom (''furanjem''). Hiša je primer kmečkega baroka, kar kažejo poslikave različnih ornamentov in sončne ure na fasadi iz leta 1747.

Kranjska Gora – Kekčeva dežela poleg svojih naravnih in kulturnih znamenitosti nudi veliko poletnih ter zimskih užitkov. V poletnih mesecih se odpre poletna sezona in se odvija veliko dogodkov. Lahko se spustite po poletnem sankališču, obiščete Kekčevo deželo,…ter je odlično izhodišče za bližnje gore.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)