Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Ponudba v bližini
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Čez Dobravo

Natisni Pošlji-prijatelju

Čez Dobravo

 

Izhodišče: Lesce

  • Dolžina poti:
    30.5 km
  • Čas poti:
    01:30:00
  • Zahtevnost:
    Srednja
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Iz Lesc krenemo proti Radovljici. Še pred Radovljico zavijemo desno v smeri Krope. Po glavni cesti nadaljujemo čez Savo, skozi Lipnico. Na prvem naslednjem križišču zavijemo levo in po krajšem vzponu nadaljujemo naravnost. Pred gozdom se asfaltna cesta razcepi. Nadaljujemo desno in se spustimo v Kamno Gorico, kjer zavijemo levo. Po glavni cesti gremo skozi vas, nato pa na prvem križišču zavijemo levo. Po krajšem vzponu na Zgornji Dobravi zavijemo desno proti Srednji Dobravi. Po glavni cesti nadaljujemo skozi Srednjo in Spodnjo Dobravo ter Prezrenje. Po spustu do Podnarta takoj ostro zavijemo levo proti Zalošam in ob železnici nadaljujemo do Otoč. Pri železniškem prehodu zavijemo levo. V Mišačah zavijemo desno v Globoko. Z glavne ceste skozi Globoko kmalu za železniškim mostom zavijemo desno. Ozka asfaltirana cesta ob potoku nas pripelje do Mošenj. Na križišču v Podvinu gremo naravnost in se v Lesce vrnemo preko Zapuž in Hlebc.


Iz Lesc lahko poletite nad Gorenjsko. V Lescah se nahaja letališče, kjer je možno poleteti nad gorenjskimi kraji.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.
 

Farna cerkev Povišanja svetega križa na Srednji Dobravi stoji zunaj naselja Srednja Dobrava ob cesti, ki pelje proti Mišačam. Cerkev je nastala v 17. stoletju, pozneje pa je bila večkrat prezidana. Na zahodnem portalu je letnica 1891, ki označuje eno od prezidav. Samostojna duhovnija na Dobravi je bila ustanovljena konec leta 1788 – krstna knjiga se začenja 16.

Lesce - Kamna Gorica - Podnart

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)