Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Cestna kolesarska pot Bled - Škofja Loka

Natisni Pošlji-prijatelju

Cestna kolesarska pot Bled - Škofja Loka

 

Izhodišče: Bled

  • Dolžina poti:
    41.0 km
  • Čas poti:
    01:40:00
  • Zahtevnost:
    Lahka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Pot pričnemo na Bledu . Peljemo se po starem Betinskem klancu. Ko prispemo do mosta, zavijemo na kolesarsko stezo proti Lescam. Peljemo se mimo hipodroma in nato na semaforiziranem križišču zavijemo desno. Peljemo se naravnost naprej do železniškega prehoda, mimo gostišča Tulipan in naprej po glavni cesti do Radovljice. Peljemo se mimo avtobusne postaje po Kranjski cesti in pri naslednjem križišču pa zavijemo desno na Šercerjevo ulico. Kolesarimo mimo doma upokojencev vzporedno z glavno cesto, čez skakalnico do Podvina. Pri semaforju zavijemo desno za vas Mošnje. Približno na sredi vasi zavijemo levo. Nato nas čaka spust , pripeljemo se do ribogojnice in po manjšem klancu v vas Dogro polje. Po daljšem spustu prikolesarimo na Posavec. Na koncu vasi nas smerokaz vodi na krajši vzpon za Bistrico pri Naklem, mimo gostilne Marinšek. Pri Polici pri Naklem zavijemo na kolesarsko stezo do Kranja. Na Zlatem polju pri semaforju zavijemo desno, za mostom čez reko Savo pa levo do Labor. Pri črpalki zavijemo desno na glavno cesto Kranj – Škofja Loka in naprej skozi vas Zgornje Bitnje, Žabnice, Sv.Duh, Virmaš do Škofje Loke.


Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Polica se nahaja na terasi med Kranjem in Pivko. Terasa je del Udinboršta, ki se v soteski Temnik najbolj približa Dobravi. Skozi to sotesko so leta 1908 speljali železnico proti Tržiču, danes pa se tiri končajo že v Naklem. Iz konglomeratne skale so Puharji prav na Polici več kot 300 let klesali mlinske kamne. Na Polici je danes priključek na avtocesto Ljubljana – Jesenice. Danes je poznana po ljudskem umetniku kiparju Janezu Vovku in Antonu Grašiču, svetovno znanemu zbiratelju starin. Na Polici se lahko ustavite na kmetiji pri Poličarjevih, kjer boste dobili vse kmetijske pridelke, na sosednji kmetiji Pr' Škofčevih pa vas bodo naučili jahati konje.

V Spodnjih Bitnjah stoji cerkev sv. Miklavža. Na južni strani te v osnovi zgodnje-gotske cerkve je freska sv. Krištofa iz 16. stoletja (Jernej iz Loke). V okolici cerkve so ostanki rimske arhitekture. Vas Spodnje Bitnje so že v 10. stoletju kolonizirali bavarski Nemci. Še v Valvasorjevem času je bila govorica vaščanov mešanica nemščine in slovenščine.

Nastanek naselja Zgornje Bitnje sega že v 11. stoletje. Valvasor Zgornje Bitnje omenja kot največjo vas na Kranjskem. V vasi se nahaja cerkev sv. Tomaža, ki je v osnovi še gotska. O tem priča tudi ohranjen poznogotski rebrat obok s figuralnimi sklepniki in konzolami v prezbiteriju.

Škofja Loka je srednjeveško mesto. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med leti 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik. Nad mestom stoji Loški grad (tudi »Škofjeloški grad«). Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti.Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.Priljubljena izletniška in razgledna točka nad mestom je hrib Lubnik.

Bled - Lesce - Radovljica - Naklo - Kranj

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)