Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Ponudba v bližini
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






Brda 9

 
 

Izhodišče: Dobrovo

  • Dolžina poti:
    50.0 km
  • Čas poti:
    01:40:00
  • Zahtevnost:
    Težka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Proga poteka po slovenski in po italijanski strani meje.Iz Dobrovega se peljemo naravnost skozi križišče v smer Nova Gorica. Peljemo se naravnost skozi vas Zali Breg in Šmartno do križišča v Gonjačah, v katerem zavijemo na desno in se peljemo skozi vas Kojsko do Huma. V križišču na Humu vozimo naravnost v smer Vipolže- Italija cca. 500 m, do odcepa za maloobmejni mejni prehod Hum, kjer zavijemo na levo in z osebno izkaznico vstopimo na italijansko stran meje. Po prestopu mejnega prehoda zavijemo desno v smer Jazbine, peljemo se skozi vas Števerjan (S. Floriano), nato se spustimo skozi Bivio do vasi Bukovje (Bucuie) in Klanec kjer zavijemo desno  proti Valerišču (Valerisce) in naprej skozi Jazbine (Giasbana). Peljemo se tik ob državni meji do Vipolž, kjer namesto da prestopimo državno mejo zavijemo levo proti Moši (Mossa). V križišču zavijemo desno in vožnjo nadaljujemo  mimo cerkvice na Prevali in umetnega jezera proti Ceglemu (Zeglo), kjer ne prestopimo državne meje in nadaljujemo z vožnjo proti Plešivemu (Plessiva). Tik pred mejnim prehodom Plešivo zavijemo na levo in se spustimo v Rutarje (Ruttars). V Rutarjih zavijemo na križišču desno, peljemo se skozi Cavezzo in skozi Jenkovo (Venco) ter mimo odcepa za mejni prehod Neblo skozi Lože (Lonzano) in Dolenje (Dolegna), naravnost do Mirnika (Mernicco), kjer zavijemo desno in s prepustnico prečkamo maloobmejni mejni prehod Golo Brdo. Iz Golega Brda sledi še strm vzpon skozi Vrhovlje pri Kožbani spust proti Neblemu ter ravninski del do Dobrovega.


 

Dobrovo je gospodarsko središče Goriških Brd. Naselje leži na nadmorski višini 133 m na podolgovatem slemenu med dolinama potokov Reka in Donank. Dobrovo je imelo star grad, ki pa je v stoletjih propadel. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se nam je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za najlepše na Goriškem. Dobrovska graščina je v tlorisu skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Obzidje je bilo verjetno postavljeno med drugo beneško vojno (1615-1617) in po končani nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik, eden od stolpov pa v kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. V kapeli si lahko ogledate stalno razstavo gotskih fresk, snetih originalov in kopij z ozemlja severne Primorske. Na razkošnem dvorišču se včasih odvijajo kulturne prireditve, v pritličju in kamnito obokani kleti si lahko privoščite grajsko kosilo in pokušino vina.

Šmartno se nahaja v geografskem središču Brd. Vas na griču, obdana z obzidjem in utrjena z obrambnimi stolpi, je prvič omenjena leta 1317. O nastanku obzidja ni posebnih virov, vendar domnevajo, da je nastalo v obdobju vojn med Habsuburžani in Benečani v letih 1507-1519.Hiše v samem jedru so strnjene okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih, katere cerkveni zvonik je nekdanji trdnjavski stolp. Po sv. Martinu je vas dobila ime. Mogočna baročna cerkev se ponaša s freskami Toneta Kralja.

V Gonjačah izstopa spomenik, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Postavljen je na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk. Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Ob lepem vremenu se vam z njega odpre veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Načrte za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer.

Kojsko je obcestna vas na griču, izpod katerega zbirata svoje vode potoka Pevmica na eni in Birša na drugi strani.Vse do prve svetovne vojne je ob vhodu stal portal, ki so ga zvečer zapirali, vas pa so varovali nočni čuvaji. Kraj se prvič omenja leta 1086. Nad vasjo kraljuje podružnična romarska cerkvica Sv. Križa na Taboru. Gotska cerkvica ima za Slovenijo nenavaden zvonik. Bolj kot na cerkveni stolp spominja na majhno utrdbo. Do cerkve vas vodijo postaje kapelic križevega pota, ki popolnoma zaživijo ob procesiji na dan sv. Križa, ko v niše postavijo tudi slike, ki jih sicer hranijo v cerkvi. Na griču, kjer je Sv. Križ, je prvotno stal Tabor s štirimi trdnjavskimi stolpi, ki so ga zgradili v času turških vpadov v 16. stoletju. Vzdržal je do francoske okupacije, ko so bili požgani in uničeni trije njegovi stolpi. Četrti stolp je danes cerkveni zvonik. Pri Sv. Križu je bila tudi plošča na mestu, od koder je italijanski kralj opazoval najbližji odsek soške fronte, zdaj je v Goriškem muzeju. Leta 1594 je bil zgrajen spodnji kojščanski grad, ki mu je pripadalo nižje sodstvo. Bil je last Coroninijev, pozneje Attemsov, že pred drugo svetovno vojno pa domačih rodbin Kumarjev in Pittamicev. Grofje Coronini, ki so prebivali v močno okrnjenem kojščanskem gradu so temu kraju dali poseben pečat, kar se vidi po številnih napisnih ploščah in kamnitih grbih. Ena od njih priča, da se je na poti iz Rima na Dunaj tu ustavil celo papež Pij VI. Na eni od hiš je vgrajen napis z letnico 1788, priča pa o tem, da se je v Kojskem delila sodna pravica. Tudi župna cerkev Marijinega vnebovzetja skriva v sebi pridih gotike. V središču vasi je postavljen monumentalni spomenik zborovodji Srečku Kumarju. Vse do prve svetovne vojne je bilo Kojsko kulturno in gospodarsko središče vzhodnega dela Brd.

Cerkvico Marija na jezeru v Golem Brdu, je po legendi dal postaviti grof v zahvalo za življenje svojega sina, ki je padel v brezno. Cerkev je še srednjeveška, vendar kasneje obnovljena. V niši ob glavnem vhodu stoji najpomembnejša poznogotska plastika Marije Device z Jezusom. Pri vasi Golo Brdo se dvigajo nad levim bregom reke Idrije prepadne apnenčaste stene, ki so v Brdih izjemen pojav. Še večja posebnost je rastišče z več desetinami rastlin lepega jegliča ali avriklja (Primula auricula) le dobrih 100 m nad morjem. Najprimernejši čas za njegovo občudovanje je konec marca ali začetek aprila, ko jegliči bujno.

Dobrovo v Brdih

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)