Izhodišče: Bled

• Dolžina poti:
  37.0 km
• Čas poti:
  01:20:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Pot začnemo na Bledu in se peljemo po glavni cesti Lesce – Radovljica. Za mostom čez reko Savo zavijemo na kolesarsko stezo in po lažjem klancu prispemo do semaforiziranega križišča. Tu zavijemo desno v Lesce. Prečkamo železniško progo in se peljemo naravnost mimo gostišča Tulipan, ter naprej po glavni cesti do Radovljice. Peljemo se mimo avtobusne postaje, v naslednjem križišču pa zavijemo desno na Šercerjevo ulico , mimo doma upokojencev, čez skakalnico do Podvina. Na križišču zavijemo levo za vas Črnivec mimo picerije Mobi Dick . Po manjšem spustu nas poti vodi naprej do Dobrega Polja, kjer nas čaka še en 12% spust do Posavca. Pri mostu čez reko Savo zavijemo desno za vas Otoče nato pri prehodu čez železniško progo peljemo naravnost proti vasi Mišače., naprej do križišča za Srednjo Dobravo, kjer zavijemo levo . Čaka nas malo težji vzpon. V vasi zavijemo levo proti Lipnici. Po kratkem spustu pridemo na glavno cesto Kropa-Radovljica , peljemo se mimo Lancovega , po manjšem spustu pridemo na Spodnje Lancovo, čez most reke Save po cesti na Jezerca , mimo doma Matevža Langusa. Ko prispemo do križišča, zavijemo desno, čez 300 m pa v naslednjem križišču levo. Zopet mimo gostišča Tulipan do Lesc , čez železniški prehod do križišča, tam pa zavijemo na kolesarsko stezo in se po starem Betinskem klancu vrnemo nazaj na Bled.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Farna cerkev Povišanja svetega križa na Srednji Dobravi stoji zunaj naselja Srednja Dobrava ob cesti, ki pelje proti Mišačam. Cerkev je nastala v 17. stoletju, pozneje pa je bila večkrat prezidana. Na zahodnem portalu je letnica 1891, ki označuje eno od prezidav. Samostojna duhovnija na Dobravi je bila ustanovljena konec leta 1788 – krstna knjiga se začenja 16.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)