Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

POIŠČI NAMESTITEV:


7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

kolesarske poti slovenija

Kolesarski izlet - Gaj nad Mariborom


Kolesarski izlet - Gaj nad Mariborom


Popeljala sem se na malo daljši izlet, v okolici Mariboru, tako bi lahko lažje prišla domov, kljub kakšnim nenadnim neugodnim vremenskim vplivom. 

Iz našega mesta se lahko odpraviš kamorkoli, naj nas tokrat pot popeljejo proti Brestrnici. Asfaltno cestišče, ki se ga na žalost ne moreš izogniti, saj zares ni druge poti kot asfaltna, nas lahko proti Brestrnici pripelje po dveh poteh. 

 

Prva kar čez mesto, kjer se držimo smeri proti Dravogradu. Ne moremo zgrešiti, saj so letos v Mariboru postavili zares veliko novih označb, katerih mislim, da nisem vesela samo jaz, ampak marsikateri obiskovalec, tujec, izletnik ali popotnik. Če si začetek poti izberemo sam center, potem nas cesta proti Brestrnici pelje iz Glavnega trga na Koroško cesto, kjer v prvem križišču zavijemo desno in v drugem levo na Gosposvetsko cesto. Na srečo se pojavi kolesarska pot, ki nas vodi naravnost do krožišča. Smeri ne spreminjamo, saj kolesarimo samo ravno, mimo kopališča Fontana. Rahel spust. Kolesarska pot speljana s podvozom na levo stran. Cesta se malo vzpenja in že smo pri tabli Brestrnica. Če tablo spregledamo nas na Brestrnico opozori pokopališče na desni in novo naselje blokov na levi strani.
 

Tukaj je tudi sečišče ceste, po kateri lahko prikolesarimo na enako točko, če se proti Brestrnici odpravimo po drugi poti. Pa si jo oglejmo.



Druga pot je prav tako speljana iz centra mesta, le da je začetek poti desni breg reke Drave. Pri dvoetažnem mostu se prične lepa kolesarska pot, ki je pred kratkim dobila novo, lepšo podobo. Torej, če smo na desni strani brega reke Drave in imamo pogled na trgovski center Europark na levi in čez reko Dravo vidimo zgradbo Koloseja, potem tudi  ne moremo pred seboj spregledati table, ki označuje kolesarsko pot. Po njej se spustimo čisto do obrežja same reke. Pot postane makedamska, posuta s čisto finim peskom.

 

 

 

Romantična vožnja ob reki, nas pelje pod mariborskimi mostovi, ki se mogočno dvigajo nad nami.

  

 

 

 


Na desni strani fotografije vreden Lent. Tukaj se vsako leto, konec meseca junija odvija prireditev Festival Lent.  

 




 



Zanimivost: Lent je najstarejši del mesta. Številne znamenitosti zaznamujejo Lent, kot recimo najstarejša trta na svetu, obrambni stolp, židovski trg, židovski stolp in židovska četrt s Sinagogo, to so znamenitosti na obrežju reke Drave od Vodnega do Sodnega stolpa. Popestrijo jih številni bari, kavarne in restavracije, ki nam v lepem vremenu nudijo sproščujoče uživanje.  Poleti pa  se lahko po reki peljemo  na tradicionalnem splavu. Leta nazaj je v Mariboru pristajalo po tisoč splavov. Jeseni so pristajali čolni s sadjem in vršila se je prodaja. Lent so osiromašile elektrarne na Dravi. V 80. letih so začeli Lent obnavljati, dobil je novo podobo in novo življenje s prenovo in dozidavo stavb. Tako se je začel čutiti nov utrip. Najbolj ta del mesta zaživi v času Festivala Lent. Takrat se tukaj vije ljudi, saj se dogajajo različne kulturne in zabavne prireditve pozno v noč. 

 

 

Reko Dravo prečkamo preko Studenške brvi, mostička, ki se nahaja med Starim in Koroškim mostom in je odprt samo za sprehajalce in kolesarje, saj čezenj ne moremo z avtomobilom.

Zanimivost: Studenška brv je bila zgrajena izključno zaradi lažjega prehoda železniških delavcev, ki so morali na delo po dolgi poti, zato se je mestna občina odločila leta 1885 zgraditi povezavo čez reko Dravo. Nastala je Studenška brv, ki pa jo je visoka Drava leta 1903 odnesla. Leto dni kasneje so zgradili novo brv, vendar tudi ni imela sreče, saj so jo leta 1941 med vojno razstrelili. Sam okupator je brv obnovil in jo uporabljal za svoje namene do leta 1945. Ko so zgradili elektrarno Mariborski otok, je Drava ponovno narasla in brv odnesla. Takrat so se odločili in postavili novo, asfaltirano z razširjenim voziščem, leta 1948. Letošnje leto, pa je Studenška brv med finalisti nagrade  za mostove za pešce, kjer se je prijavilo 50 mostov za pešce iz 15 različnih držav iz vsega sveta. Studenška brv je med štirimi finalisti.

Prečkamo brv oziroma mostiček in zavijemo levo. Tokrat smo na levi strani brega reke Drave, še vedno čisto ob nabrežju reke, le da je pot asfaltna.



 

 

Po tej poti se vije veliko ljudi in ne vem, če je dan v tednu, da na tem mestu ne bi srečali sprehajalcev. Pri gostilni Koblar ne zavijemo desno v hrib, ampak se za gostilno odpravimo dalje po asfaltirani poti, med drevesa, grmičevje. Vedno manj ljudi in veliko več miru je tukaj. Na levi strani opazimo hidroelektrarno Mariborski otok z mostom čez reko Dravo. Kolesarimo še dalje do vzpona, ki se drži desne smeri. Po kratkem, a strmem vzponu, prikolesarimo na glavno cesto, ki je stičišče točke, po kateri smo se pripeljali po prvi opisani poti.

 

Torej, če smo prišli po glavni ali stranski poti, vsi smo v Brestrnici. Pot nadaljujemo ob glavni cesti, mimo vinogradov do prvega odcepa, kjer nas tabla in trgovina opozorita, da moramo zaviti desno proti Gaju.

 

 

Sledita dva ovinka, držimo se levega vzpona. Od tukaj dalje se ne obremenjujemo s kažipoti ali stranskimi odcepi, saj je naš namen slediti glavni asfaltirani cesti.

 

V bistvu se tukaj naša pot šele začne. Če imamo malo manj kondicije, se lahko na izlet opravimo in pot začnemo pri tabli za Gaj, kjer lahko na parkirišču pri trgovini pustimo avtomobil.

 

 

Vozimo se po sami dolini, med hribi. Večji del poti je v senci, saj sonce sem zaide le poleti. Cesta se ves čas vzpenja, sicer na oko ni omembe vredna, vendar, ko nekaj časa vrtimo pedala,  začne vzpon opozarjati nase. Ne ozirajmo se nanj, ampak raje opazujmo naravo.

 



 

Velikanski travniki z barvitim cvetjem, speljani v hrib se odpirajo iz ovinka v ovinek. Razne oznake nas opozarjajo na kmečke turizme, koče in  različne pohodniške poti.

 

 


 
 
 

Ob poti teče tudi potok, ki v poletnih mesecih prijetno hladi. Temu primerno je tudi bujno pomladansko rastje.

 

 



 

Pomirja nas zvok žuborečega potoka. Postojimo lahko, vsaj za trenutek ob izviru vode in si napolnimo zaloge.

 

 

 

Številne živali in ptice nas opozorijo, da smo se zares umaknili vsakodnevnemu vrvežu in smo v osrčju narave. Saj ne, da ni avtomobilov, srečali bomo kakšnega, včasih več, včasih manj, vendar ob tem, da smo zaposleni z vrtenjem pedal, z opazovanjem narave, z poslušanjem vseh zvokov narave, sploh opazili ne bomo, da se mimo nas pelje avtomobil. Cesta je zelo raznolika, zato je nebi opisala kot strmo ali položno, samo kot zanimivo z nekaj večjimi in daljšimi vzponi.

 

 

Tabla Kungota in Gaj nas opozorita, da moramo skreniti iz ravnine ceste in zaviti desno v zadnji, res zelo strmi vzpon.

 

 

Zadnji del je sicer speljan skozi gozd, vendar vam bo vseeno vroče, kljub hladovini, ki prihaja iz te sence, saj se boste morali kar potruditi, da z eno sapo prikolesarite na vrh. Tam nas pričaka prekrasen pogled.

 




 


 

V trenutku se nam vse odpre. Če mene vprašate, lahko razgled na vrhu poistovetim s tem, kot da odpremo velikanska vrata, saj prikolesariš iz ozke doline na čudovit vrh, Gaj nad Mariborom.

Zanimivost: Gaj nad Mariborom se nahaja na območju skrajnega vzhodnega dela Kozjaka, jugozahodno od Kungote. V središču Gaja nad Mariborom stoji cerkev sv. Križa z zanimivo notranjostjo. Okolico krasijo domači kostanji, območje pa je bogato tudi z gobami. Nadmorska višina 402,3 m.

  




 
 

Pogled nam ponese na prečudovite pašnike, ki se valijo drug čez drugega. Greh bi bil, se ne ustaviti in se naužiti tega pogleda. V glavnem nam sam zadnji vzpon vzame toliko energije, da zagotovo potrebujemo tisto malo počitka, da srce začne biti v normalnem tempu in da se nadihamo svežega zraka, brez hlastanja po njem, saj vendar še potrebujemo energijo, da prikolesarimo do doma, oziroma do avtomobila.

 

Petra Poštrak