Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

POIŠČI NAMESTITEV:


7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






SloveniaHolidays.com > Idrija > Grad Gewerkenegg - Mestni muzej Idrija

Natisni Pošlji-prijatelju

Grad Gewerkenegg - Mestni muzej Idrija

Prelovčeva 9, 5280 Idrija
tel.: 00 386 5 372 66 23, 00 386 5 372 66 00, faks: 00 386 5 377 35 80

Domačija pisatelja Franceta Bevka

Visoko nad Baško dolino, na severnem pobočju 1303 m visoke Kojce, leži vas Zakojca (710 m) – rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka (1890–1970). V Zakojco se lahko pride tako iz doline Bače (Grahovo, Hudajužna) kakor s Cerkljanske. Krajša in bolj strma cesta je speljana iz doline Idrijce (Reka) čez Bukovo, daljša "panoramska pot" pa vodi s Cerkljanskega proti Poreznu in nato skozi slikovite cekljanske vasi.

Volarjeva domačija (Zakojca 10), v kateri je pisatelj France Bevk preživljal otroštvo in rano mladost, stoji v bregu pod vasjo. Za obiskovalce je bila svečano odprta leta 1990 ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. V hiši je več avtentično prezentiranih prostorov. V kletni etaži je majhen hlev za eno ali dve kravi in par koz. V pritličju sta najprej veža in kuhinja z ognjiščem ter vzidanim svinjskim kotlom. Osrednji bivalni prostor je seveda hiša, kjer se je družina zbirala ob hrani in še posebej ob dolgih zimskih večerih. Prostor je ogrevala krušna peč, skromen čevljarski kotiček z mizico, dvema trinožnima stolčkoma in orodjem pa pričajo, da je Bevkov oče tam tudi čevljaril. Zraven je kamra, v kateri so spali starši in najmlajši izmed otrok, potem pa še kamra za deda in babico. Po njuni smrti je to postala Francetova soba. V kot med zadnjo kamro in kuhinjo je stisnjen še skedenj za krmo, steljo in orodje.

Na podstrešje še zmerom vodijo stare strme stopnice, le da tam ni več podstrešnice, kjer je Bevk kot dvanajstletni fant napisal in ilustriral svojo prvo knjigo. Podstrešje je preurejeno v velik razstavni prostor, kjer je z dokumenti, fotografijami, knjigami in predmeti prikazano pisateljevo življenje in delo. France Bevk je predstavljen kot pisatelj, publicist, politični in kulturni delavec. Na zatrepni vhodni fasadi je nameščena spominska plošča, ki jo je pisatelju že leta 1977 postavil Klub starih goriških študentov.

Lokacija:
Zakojca 10, 5282 Cerkno

Odprto:
vsak dan: 9.00–16.00 z vodičem iz Cerkljanskega muzeja ali z lokalnim vodičem (pri Flandru, Zakojca 1, tel.: +386 5 37 79 800)

Informacije in najava skupin:
tel.: +386 5 37 23 180
fax: +386 5 37 23 181
e-mail: info@muzej-idrija-cerkno.si

Vstopnina / osebo:
odrasli –3,00 €
mladina (osnovnošolci, dijaki, študenti)  –2,00 €

 

 

 

Idrijska kamšt in rudniške lokomotive

Črpanje jamske vode zavzema v rudarstvu in tehniki nasploh nadvse pomembno mesto. Ker je rudnik stalno sledil vrhunskim dosežkom tehnike, so v okviru velikopotezne modernizacije rudnika po podržavljenju konec 16. stoletja zajezili reko Idrijco nad Divjim jezerom in izdelali 3,5 km dolg kanal, imenovan Rake za pogon kamšti v centru Idrije. Ohranjena kamšt – črpalka na vodni pogon za črpanje jamske vode (nem. Wasserkunst)  je iz časov izjemne prosperitete rudnika ob koncu 18. stoletja, ko so pričeli izkopavati Jožefov jašek. Kamšt so postavili leta 1790 in je delovala do leta 1948.

V zidani stavbi je nameščeno pogonsko vodno kolo na zgornjo vodo in na korce s premerom 13,6 m, ki slovi kot največje ohranjeno tovrstno leseno vodno kolo v Evropi. Vrtenje gredi pogonskega kolesa se je prek ročice, ojnice in pogonskega vodoravnega drogovja dolžine 75 m prenašalo prek dveh troramenih vzvodov na črpalno drogovje. Črpanje je bilo izvedeno v treh stopnjah, batne črpalke so bile nameščene na XI., IX. in III. obzorju, od katerih je ena razstavljena. Pogonsko vodno kolo se je zavrtelo 4-5 krat v minuti, zmogljivost črpalk je bila okrog 300 litrov jamske vode v minuti iz globine 283 m pod površjem. To je edina tovrstna črpalka v Sloveniji, ki stoji na prvotnem mestu. Jez na reki Idrijci pri Kobili in 400 let star kanal Rake še danes služita za dotok pogonske vode v HE Mesto.

Rudniške lokomotive

V bivši nakladalni postaji žičnice jaška Jožef so razstavljene štiri lokomotive in pet vozičkov za transport rude.

Idrijski rudnik je sredi 19. stoletja (okrog leta 1850) zgradil železnico na konjsko vleko za transport rude od jaškov do žgalnice. Za prevoz fine rude so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni, imenovani tudi konjski vagoni. Prav takšen vagon se je ohranil in je najstarejši ohranjeni železniški vagon konjske železnice v Sloveniji.

Z izumom naprav za spremembo napetosti pa je bil omogočen razvoj električnih cestnih železnic. Idrijskim ulicam in takrat redkemu cestnemu prometu je dobrega pol stoletja dajala podobo rudniška železnica. Da bi nadomestili konjsko vprego, so leta 1902 nabavili dve električni lokomotivi tovarne Siemens&Halske Dunaj za transport rude od Jožefovega jaška do Bašerije (klasirnica in drobilnica rude). Za prevoz rude od Bašerije do žgalnice so prav tako leta 1902 nabavili še dve veliki električni lokomotivi tovarne Siemens&Halske Dunaj za tir širine 1000 mm. Dolžina proge električne lokomotive od bunkerjev Jožefovega jaška do Bašerije je bila 700 m, od tu do žgalnice pa 850 m, skupaj torej 1550 m. Obe lokomotivi sta najstarejši ohranjeni električni lokomotivi v Sloveniji.

Za prevoz rude v žgalnici (topilnici) je rudnik leta 1912 nabavil dve bencinski lokomotivi tovarne Deutz Werke za tir širine 500 mm. Leta 1916 so kupili še eno lokomotivo istega proizvajalca, ki se je do danes ohranila.

31. januarja 1957 je bil opravljen zadnji prevoz rude z veliko električno lokomotivo. Že naslednji dan je pričela obratovati žičnica od nove nakladalne postaje do separacije in drobilnice nad topilnico v dolžini 1100 m.

Lokacija
Vodnikova, 5280 Idrija

Odprto:
vsak dan: 9.00–16.00 v spremstvu vodiča iz Mestnega muzeja Idrija

Informacije in najava skupin:
tel.: +386 5 37 26 600
fax: +386 5 37 73 580
e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si


Vstopnina / osebo:
odrasli – 3,00 €
mladina (osnovnošolci, dijaki, študenti) – 2,00 €

 

 

 

Jašek Frančiške

V obdobju do konca 50. let prejšnjega stoletja je rudnik iz obratovanja izločil številne stroje in naprave. Dragoceni primerki rudniške tehniške dediščine so bili tri desetletja obiskovalcem na ogled na dvorišču gradu Gewerkenegg. Postavljeni na prostem so bili žal izpostavljeni vsakršnim vremenskim razmeram in ob začetku prenove gradu leta 1988 in grajskega dvorišča dve leti kasneje so bili že v zelo slabem stanju. Med muzejskimi in drugimi strokovnjaki je dozorela odločitev, da je treba stroje temeljito in trajno zaščititi, in sicer v avtentičnem rudniškem ambientu. V treh notranjih razstavnih prostorih in ob stavbi jaška Frančiške (po Francu II., ki je bil od leta 1792 do 1806 rimsko-nemški cesar, potem pa je kot Franc I. zasedel avstrijski prestol) je danes razstavljenih 29 eksponatov, pretežno s konca 19. in začetka 20. stoletja.

To so štiri centrifugalne črpalke, dieselski motor ter trije kompresorji iz začetka 20. stoletja, dva vitla, dva parna batna stroja s konca 19. stoletja, tri napajalne črpalke za parne kotle, izvozni stroj s parnim pogonom, parni kotel ter vodna turbina Francis s konca 19. stoletja, pehalni, skobeljni, radialni vrtalni stroj, stružnica, stroj za rezanje navojev, kovaško kladivo in tračna žaga s konca 19. stoletja, vrtalna garnitura za globinsko vrtanje ter jamski telefon. Dva stroja sta usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom.

Restavrirana črpalka Kley s parnim pogonom je največji ohranjeni stroj Rudnika živega srebra Idrija, največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Za nabavo le-tega se je rudnik odločil po nenadnem vdoru jamske vode leta 1885. Dotok vode je bil večji kot zmogljivost vseh razpoložljivih črpalk. Parno črpalko je leta 1893 izdelala znana tovarna E. Skoda Pilsen (Plzeň – industrijsko mesto na zahodu Češke). Posamezne sestavne dele so po železnici pripeljali do Logatca, naprej do Idrije pa s konjsko vprego. Delovati je začela leta 1895, po doslej zbranih podatkih so jo zadnjič pognali leta 1948 in sedem let kasneje so jo demontirali. Stroj je zaradi svojih ogromnih dimenzij in mas sestavnih delov zbujal občudovanje.

Lokacija:
Bazoviška 2, 5280 Idrija

Odprto:
vsak dan: 9.00–16.00 v spremstvu vodiča iz Mestnega muzeja Idrija

Informacije in najava skupin:
tel.: +386 5 37 26 600
fax: +386 5 37 73 580
e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si


Vstopnina / osebo:
odrasli – 3,00 €
mladina (osnovnošolci, dijaki, študenti) – 2,00 €

 

 

 

Rudarska hiša - etnološka zbirka

Rudarska hiša na Bazoviški 4 v Idriji je bila postavljena konec 18. stoletja. Do danes je ohranila glavne značilnosti nekdaj tipične idrijske arhitekture in rudarske bivanjske kulture. Po večletni obnovi v 90. letih 20. stoletja je hiša danes zavarovana kot kulturni spomenik, pritličje pa je opremljeno in obiskovalce popelje v čas prve polovice 20. stoletja.

Idrijska rudarska hiša je vkopana v pobočje in s pročeljem obrnjena v dolino. Njena konstrukcija je skoraj v celoti lesena, z izjemo kamnitih temeljev, zidane kleti, notranjih kuhinj in vež. Gornji deli zunanjih sten so sestavljeni iz desk, obitih z letvami, ometanih in pobeljenih z apnom. Streha je prekrita z jelovimi skodlami – »šinklni«. Zaradi svoje višine, bele fasade in številnih majhnih oken daje vtis mogočne, že kar monumentalne stavbe. Večina rudarjev si ni mogla privoščiti lastne hiše z zelenjavnim vrtom, temveč so bili podnajemniki v privatnih hišah in kasneje, po letu 1870, v stanovanjskih blokih imenovanih »prhauzi«.

V 19. stoletju je v eni sami hiši živelo približno 16 ljudi. Vsak lastnik je oddajal vsaj eno stanovanje. Gospodar je imel boljši socialni status kot podnajemnik, saj je redil domače živali (prašiča, zajce, kokoši ter včasih celo kravo) in pobiral najemnino. Pomanjkanje prostora je družine sililo v skromno življenje; pri izrabi prostora za spanje pa so potrebovali že kar nekaj domišljije. Najmlajši otrok je običajno spal v zibki, dva v predalu – »ladlcu«, ostali otroci so spali na leseni klopi z naslonjalom – »kanapeju«, na slamnjači, fantje poleti celo na podstrešju.

Tudi ptice pevke so našle svoj prostor v hiši. Kletke so visele na zidovih ali stale na omarah in okenskih policah. Rudarji so bili zmeraj družabni, ob večerih so se radi zbirali pri pogovorih, družabnih igrah in različnih opravilih. Ženske in otroci pa so klekljali.

 

Lokacija
Bazoviška 4, 5280 Idrija

Odprto:
vsak dan: 9.00–16.00 v spremstvu vodiča iz Mestnega muzeja Idrija

Informacije in najava skupin:
tel.: +386 5 37 26 600
fax: +386 5 37 73 580
e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si


Vstopnina / osebo:
odrasli – 3,00 €
mladina (osnovnošolci, dijaki, študenti) – 2,00 €