Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Z Gorenjske na maraton češenj

Natisni Pošlji-prijatelju

Z Gorenjske na maraton češenj

 

Izhodišče: Lesce

  • Dolžina poti:
    248.0 km
  • Čas poti:
    11:00:00
  • Zahtevnost:
    Težka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Vinska klet Goriška Brda v začetku junija organizira kolesarski Maraton češenj na relaciji LJUBLJANA - ČRNI VRH - AJDOVŠČINA - DOBROVO (108 km). Organiziran je povratek z avtobusom v Ljubljano. Za udeležence z Gorenjske je primeren tudi vlak na progi Nova Gorica - Jesenice ali avtovlak na relaciji Most na Soči - Podbrdo - Boh. Bistrica.

Iz Lesc se odpravimo V Ljubljano po poti "Hitro v Grosuplje". Na koncu Celovške ceste zavijemo desno in po kolesarski stezi nadaljujemo do Tržaške ceste in naprej do Tržaške 132, kjer je start maratona češenj na relaciji: START Ljubljana - Vrhnika - Logatec - Kalce - Godovič - Črni vrh - Strmec - Col - Ajdovščina (postanek) - Nova Gorica - Solkan - Podsabotin - CILJ DOBROVO Vinska klet 'Goriška Brda' Po maratonu se odpravimo čez reko Reko in gremo naravnost skozi Višnjevik. Ko se glavna cesta konča, zavijemo levo proti Plavam. Po prečkanju železniške proge nadaljujemo naravnost ob desnem bregu Soče. Kmalu je na levi odcep do železniške postaje Plave, ki je najbližja možnost za nadaljevanje z vlakom. S kolesom nadaljujemo mimo HE Plave in cementarne Anhovo. Naprej gremo po glavni cesti Nova Gorica - Tolmin do odcepa za Sela pri Volčah, kjer zavijemo desno. Po ozki asfaltirani cesti pridemo do Mosta na Soči. Po glavni cesti nadaljujemo do Podbrda, kjer ima edini postanek avtovlak na relaciji Most na Soči - Boh. Bistrica. Skozi predor se do Boh. Bistrice peljemo z avtovlakom. Od tam gremo po glavni cesti do Bleda in naprej v Lesce.


Cankarjeva spominska hiša na Klancu v Vrhniki je dragocen kulturni spomenik sredi vrhniškega mestnega središča. Nahaja se na mestu, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj Ivan Cankar. Danes je pod vodstvom vodiča na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje bivanjske razmere revnejše družine ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Na policah in vitrinah so razstavljeni Cankarjevi prvotiski, fotografije pisatelja, njegovih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov iz ljubljanskega in dunajskega obdobja ter njegovi avtoportreti in risbe.

Poleg Cankarjeve spominske hiše in spomenika je v tem trškem naselju še več zanimivih historičnih objektov in spomenikov.

Logatec je bil furmansko naselje, kar se še danes izraža v arhitekturi velikih obcestnih domačij. Danes je v Logatcu moč občudovati notranjsko vaško-tržno in sakralno arhitekturo. Bogato stavbno dediščino predstavljajo graščina v Gornjem Logatcu ter več dobro ohranjenih obcestnih domačij ter gospodarskih poslopij.

Godovič je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom v slovenski občini Idrija. Godovič naj bi nastal zaradi lege na naravno najlažjem prehodu s Primorske na Gorenjsko. V kraju so se na svoji poti ustavljali furmani s tovorom, ki so ga prevažali od zahoda proti vzhodu. V okolici kraja je raztresenih več samotnih domačij ter zaselki Ivanje Doline, Dol, Brda, Griže, Log, Pesek, Sleme, Zala in Šebelak, kjer je tudi manjše umetno jezero, primerno za kopanje. V središču naselja je cerkev sv. Urbana. Turistični zanimivosti na obrobju naselja sta kačja smreka (ena od šestih na ta način rastočih dreves v Sloveniji) in dinozavrova stopinja (na vzpetini vzhodno od kraja).

Črni Vrh je poznan po nekoč Trnovskem maratonu, 42 in 21 km dolgi smučarski tekaški prireditvi, najstarejši in najmnožičnejši tekaški prireditvi v nekdanji Jugoslaviji, sedaj po številnih prireditvah z gorskimi kolesi, predvsem pa po tradicionalnem Bloudkovem maratonu, planincem po spominskem pohodu na Javornik, jamarjem po Habečkovem breznu, eni izmed najgloblji podzemeljski jami ter astronomom po astronomskem observatoriju na Javorniku.

Spomenik v vasi Strmec ohranja spomin na tragedijo, ki je prizadela vas v drugi svetovni vojni. 10. Oktobra 1943 se je nemška kazenska ekspedicija znesla nad vaščani, ker so partizani predhodno ubili nemškega oficirja. Nemci so ustrelili 16 moških in v celoti požgali in porušili vas, ženske in otroci pa so se zatekli k sorodnikom in znancem. V času zavezniške uprave 1945 – 1947 so obnovili večje število hiš.

Ajdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline. Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. Zraven je župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika s Cebejevimi slikami. Skozi Ajdovščino teče potok Hubelj. Onstran Hublja je mestni predel Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. Ob reki navzgor, nad hidroelektrarno in zaselkom Fužinami, so kraški izviri Hublja, kjer sta zajetje za območni vodovod in začetek geološke poti. V Športnem parku Pale se začne 3100 m dolga naravoslovno učna pot. V Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar, literarni zgodovinar Avgust Žigon, arhitekt Svetozar Križaj in grafik Danilo Jejčič.

Nova Gorica je mlado, deseto največje mesto v Sloveniji, ki je nastalo po koncu 2. svetovne vojne zaradi delitve ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Novo Gorico in okolico bogati izjemna naravna in kulturna dediščina: Reka Soča, Rafutski park, gozd Panovec, Lijak, Velika ledena jama v Paradani, grad Kromberk z Goršikim muzejem, dvorec Vogrsko, grad Rihernberk, franciškanska samostana na Sveti gori in Kostanjevici z grobnico Bourbonov in knjižnico dr. Stanislava Škrabca ter številna kiparska dela na prostem.

Dobrovo leži na podolgovatem hrbtu griča med potokoma Reka in Donank ob cesti, ki povezuje dolino Soče s Furlansko nižino. Dobrovo je gospodarsko središče vinogradniške in sadjarske pokrajine. V Dobrovi deluje zadružna vinska klet Goriška Brda. Na mestu sedanjega gradu postavljenega okoli leta 1600 so arheologi s sondiranjem našli ostanke starejše stavbe. Današnji grad ima v tlorisu obliko skoraj pravilnega kvadrata z zapolnjenim jedrom in štirimi stolpi na vogalih. Simetrična zasnova gradu kaže na renesančno zasnovo, z razporeditvijo okenskih odprtin na pročelju pa se hkrati že poudarja za barok značilna oblika.

Lesce - Ljubljana - Ajdovščina - Dobrovo v Brdih - Podbrdo

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)