Izhodišče: Dramlje

• Dolžina poti:
  42.4 km
• Čas poti:
  02:00:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Dramlje - Razbor - Ponikva - Sladka Gora - Loče - Žiče - Zgornje Slemene - Dramlje

• Razbor: ribniki
• Ponikva: razstava o zgodovini kraja, cerkev sv. Martina
• Sladka gora: romarska Marijina cerkev in vinogradniška krajina
Loče: grad Pogled, športno letališče
• Mlače: Etnološka zbirka, ribniki Jernejček
• Žiče: kovaštvo Kokotčeva hiša
• Dolina sv. Janeza: cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču, Žička kartuzija, najstarejše slovensko gostišče Gastuž, zeliščni vrt, rastišče žičkega grobeljnika, Pustova hiša
• Dramlje: cerkev sv. Uršule (razgledna točka), rojstna hiša Miloša Zidanška, Svetelškova domačija

 

Naselje Dramlje leži 7 km severno od Šentjurja ob avtocesti Celje- Maribor. Prvi lastniki tega območja so bili menihi Žičke kartuzije, ki so imeli po drameljskih dolinah ribnike, v 14.st. pa so tu gospodovali Celjski grofje. Zaradi neokrnjene narave, predvsem pa zaradi vinorodnih pobočij je kraj privlačna izletniška točka. Vredna ogleda je romarska cerkev sv. Uršule, poleg katere je tudi planinska postojanka. Na organiziran pohod z domačim planinskim društvom se lahko podate drugo soboto v februarju, na dan državnosti pa po delu Slomškove poti. 

Ponikva je naselje v občini Šentjur. Ponikva je v zadnjih letih mnogim poznana kot rojstni kraj Antona Martina Slomška. Nekaterim je poznana tudi kot vas z lepo cerkvijo sv. Martina. Na domačiji znanega Slovenca Antona Martina Slomška je danes urejen muzej.

Le nekaj kilometrov od ceste Celje - Rogaška Slatina leži Sladka Gora. Skrita v zavetje Dolge gore, pravzaprav ne stoji vrh gore, ampak na zložni ravnici ob vznožju. Prijetno vasico na sončni legi obvladuje razgibana arhitektura župnijske in romarske Marijine cerkve z dvema zvonikoma. Sladka Gora je vedno obiskana božja pot, saj leži nedaleč od turističnih in romarskih krajev. Pravzaprav bi jo lahko uvrstili v romarsko transverzalo, kjer so že bližnje božje poti: Marija v Ljubičnem, sv. Rok v Šmarju, Marija na Tinjski Gori, v Kalobju...

 
Žička kartuzija je ime kartuzijanskega samostana v dolini svetega Janeza Krstnika v bližini Žič v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v letih 1155-1165, ko je bila spisana njena ustanovna listina. Ustanovitelja sta bila štajerski mejni grof Otokar III. in njegov sin Otokar IV. iz rodbine Traungauncev. Samostan je znan tudi po tem, da je v njegovem sklopu delovala najstarejša lekarna na Slovenskem. Danes kartuzija velja za turistično in kulturno-zgodovinsko zanimivost, ki jo letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob vhodu stoji Gastuž, najstarejša gostilna na slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske recepte. V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)