Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Cestna kolesarska pot Čez Pokljuko v Bohinj

Natisni Pošlji-prijatelju

Cestna kolesarska pot Čez Pokljuko v Bohinj

 

Izhodišče: Lesce

  • Dolžina poti:
    70.0 km
  • Čas poti:
    00:00:00
  • Zahtevnost:
    Težka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Iz Lesc se odpravimo na Bled. Tik pred bencinsko črpalko, ki je na desni strani, zavijemo desno. Peljemo se naravnost po cesti, mimo šole, pokopališča. Ko se cesta konča, v ožjem delu zavijemo desno in nadaljujemo proti Gorjam. Vozimo po glavni, prednostni cesti skozi Spodnje in Zgornje Gorje, mimo Krnice. Nato se preko Zatrnika povzpnemo na Pokljuko. Vozimo po asfaltirani cesti do odcepa za Šport hotel. Tam zavijemo levo na ozko asfaltirano pot proti Goreljeku. Kmalu po strmem spustu je odcep za Podjelje, kjer ostro zavijemo desno. Skozi Podjelje se mimo kapelice Sv. Martina spustimo do Jereke. Nadaljujemo desno proti Bohinjskemu jezeru. Vozimo po prednostni cesti skozi Češnjico, Srednjo vas in Staro Fužino do Ribčevega Laza. Ko ob jezeru prečkamo Savo Bohinjko, zavijemo levo. Po glavni cesti se skozi Boh. Bistrico vrnemo na Bled in naprej v Lesce.


Iz Lesc lahko poletite nad Gorenjsko. V Lescah se nahaja letališče, kjer je možno poleteti nad gorenjskimi kraji.Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.V bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, sta Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer februarja leta 1891 odkrila sotesko Vintgar.
Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča. V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv. Katarine (zgodovinska cerkvica in prelep razgled). Pri vhodu in pri slapu Šum se lahko okrepčate v bifejih.

Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. Pokljuka je zelo priljubljena izletniška točka, predvsem zanimiva je Pokljuška soteska, ki leži nad dolino reke Radovne in je od vasi Krnica oddaljena le 1 km, od Gorij 2 km in od Bleda 7 km. Dolga je 2 km in v najslikovitejšem delu globoka 40 m. v apnenčasto kamnino jo je vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, katere ostanek je današnji potok Ribščica, pritok Radovne. Do najlepšega osrednjega dela so speljane poti za obiskovalce.

V Srednji vasi si lahko spočijete ob ogledu Župnijske cerkve Svetega Martina. Je baročna arhitektura, ki stoji na temeljih srednjeveške cerkve, omenjene že v virih iz obdobja 1493 - 1501, pozidana pa je bila sredi 18. stoletja. V Srednji vasi sta se ohranili dve kašči, Prežljeva in Španova kašča z začetka 17. stoletja, ki sta danes spomeniško zavarovani. Poleg cerkva so bile edine zidane stavbe. Služile so shranjevanju poljskih pridelokov.

Cerkev Sv. Pavla v Stari Fužini izvira še iz srednjega veka. Obdana je z obzidjem,
pokrita pa s skodlami. Na zahodni strani je srednjeveška lopa z ravnim lesenim
stropom. Lopa je tlakovana z okroglastimi rečnimi kamni in ozkimi ploščastimi kamni.
Stolp z dvojno čebulasto streho in laterno so pozidali leta 1726.

Cerkev Sv. Janeze Krstnika, ki stoji ob Bohinjskem jezeru, je najbolj znamenita podružnična cerkev v Bohinju. Zgrajena je bita verjetno že pred letom 1300. Slogovno je najbogatejša stavba v Bohinju saj zajema čas od romantike do baroka in predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik, ter je zato pod spomeniškim varstvom. Posebej zanimiva je glava Janeza Krstnika iz leta 1380. Cerkev je bogato poslikana s freskami, najstarejše so iz 14. stoletja. Prostor kjer stoji cerkev ima bogato zgodovino saj so ob cerkvi našli arheološke najdbe od 1. do 5. stoletja n.š.

Cerkev Sv. Duha, ki stoji ob zahodnem obrežju Bohinjskega jezera (ob cesti Ribčev laz - Ukanc) naj bi bila, skupaj z lopo in obzidjem, zgrajena v 18. Stoletju. Zaznamuje jo lega na rahli vzpetini nad obrežjem jezera, pod gozdom in sredi travnika. Cerkvena streha je baročna. Ladijski in prezbiterijski obok imata ob vseh robovih v omet vtisnjen baročni ornament, v ladji Marijin, v prezbiteriju pa Jezusov monogram. Veliki oltar je baročen, stranska dva oltarja pa rokokojska.

Ajdovski gradec je majhen 585 m visok hribček na vhodu v Bohinjsko Bistrico. V svoji pesnitvi Krst pri Savici ga je opeval največji slovenski pesnik France Prešeren. Je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi 700 - 300 let pr. Kr. Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa. Zoisova graščina s stolpno uro stoji v Bohinjski Bistrici. Sezidan je bila v drugi polovici 18. stoletja v novoromanskem slogu. Posebna znamenitost je grb nad vhodnimi vrati. Služil je železarskim podjetnikom kot upravno in bivalno poslopje. Nasproti graščini stoji v Zoisovem parku Zoisova stolpna ura. Zgraditi jo je dal baron Žiga Zois, da bi
delavci železarji pravočasno, ob dogovorjeni uri, hodili na delo. Ena najznačilnejših stavbarskih zanimivosti v Bohinju so kozolci in stogovi. Posebno mesto ima skupina kozolcev pred vasjo Studor. Stojijo na zasebni zemlji, ki je bila v času tlačanske odveze in zemljiške reforme razdeljena tedanjim kmetom iz vasi Studor. Delitev zemlje je potekala na katastrski karti z ravnilom, zato so parcele zelo ozke in podolgovate. Na ta način je nastala zgostitev kozolcev - stogov pred vhodom v vas. Zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost.


Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje
stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena od redkih hiš, v katerih je še mogoče
zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom.
V Godčevi hiši v Bohinjski Bistrici so od leta 1979 na ogled tri stalne muzejske zbirke:
Usnjarski muzej in Mali vojni muzej soške fronte 1915 - 1917. Na kratko
je predstavljeno tudi življenje nekdanjega lastnika, odličnega športnika in heroja NOB
Tomaža Godca. Kot izučen usnjar je z velikim trudom odkupil očetovo delavnico,
obenem pa se ves čas ukvarjal s športom. Bil je navdušen planinec in izvrsten
smučar tekač - v letih 1928 do 1933 je bil član jugoslovanske smučarske reprezentance.

Postavil je tudi prvo skakalnico v Jugoslaviji na Poljah v Bohinju.

Lesce - Bled - Zgornje Gorje - Srednja vas v Bohinju - Bohinjska Bistrica

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)