Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Cestna kolesarska pot Bled-Ravne v Bohinju

Natisni Pošlji-prijatelju

Cestna kolesarska pot Bled-Ravne v Bohinju

 

Izhodišče: Bled

  • Dolžina poti:
    25.0 km
  • Čas poti:
    01:20:00
  • Zahtevnost:
    Lahka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Pot poteka po glavni cesti Bled-Bohinj zato previdnost ne bo odveč .Trasa je speljana pretežno po ravninskem delu. Peljemo se mimo Bohinjske Bele naprej do Nomenja in po cesti do Boh.Bistrice . Ko prispemo v Boh. Bistrico na prvem križišču zavijemo levo. Pot nas pelje mimo zdravstvenega doma, ki ga vidimo na desni strani in do naslednjega križišča, ki je v neposredni bližini Vodnega parka Bohinj. Tu zavijemo desno po prednostni cesti. Sledi rahel klanec do smičišča Kobla in nato nadaljujemo pot naravnost v klanec. Čaka nas še 3km kar težkega vzpona do vasi Ravne v Bohinju. Na vrhu je naš trud poplačan s prelepim razgledom na Triglavsko pogorje in Boh.Bistrico.


Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.

Bohinjska Bela leži na levem bregu Save Bohinjke, jugozahodno od Bleda. Najstarejši del naselja (izpred leta 1000) je Spodnja ali Dolenja vas s farno cerkvijo sv. Marjete. Manjši del, zgrajen pod previsno skalnato Iglico, pa se imenuje Zgornja ali Gorenja vas. Nad vasjo je zaselek Slamniki s čudovitim razgledom. Najmanjši del Bohinjske Bele je Podklanec.

Dober kilometer stran, proti Bohinju, je zaselek Obrne. Če želite uživati v lepem razgledu na Bled, obiščite vasico Kupljenik na desnem bregu Save. Nedaleč stran je tudi vhod v Jamo pod Babjim zobom, ki jo lahko obiščete z vodnikom jamarskega društva. Bohinjska Bela ponuja zasebne sobe, v gostilnah okusno domačo hrano, na Iglici je možnost alpinističnega plezanja, v Savi ribolova in drugih vodnih športov. Bohinjska Bela je tudi primerno izhodišče za krajše in daljše izlete (Vrh Galetovec 1256 m).

Poleg Bleda je Bohinj eden izmed Gorenjskih biserov, ki nudi veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Na poti v Bohinj si lahko ogledate Pantzovo žičnico, ki je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi. Njena izgradnja je prinesla razcvet gozdarstva na Jelovici. Z njenim delovanjem se je pričelo obdobje načrtnega gospodarjenja v jelovških gozdovih. V ohranjenih načrtih lahko še danes občudujemo napredno miselnost takratnih gozdarjev.

Ajdovski gradec je majhen 585 m visok hribček na vhodu v Bohinjsko Bistrico. V svoji pesnitvi Krst pri Savici ga je opeval največji slovenski pesnik France Prešeren. Je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi 700 - 300 let pr. Kr. Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa. Zoisova graščina s stolpno uro stoji v Bohinjski Bistrici. Sezidan je bila v drugi polovici 18. stoletja v novoromanskem slogu. Posebna znamenitost je grb nad vhodnimi vrati. Služil je železarskim podjetnikom kot upravno in bivalno poslopje. Nasproti graščini stoji v Zoisovem parku Zoisova stolpna ura. Zgraditi jo je dal baron Žiga Zois, da bi delavci železarji pravočasno, ob dogovorjeni uri, hodili na delo. Ena najznačilnejših stavbarskih zanimivosti v Bohinju so kozolci in stogovi. Posebno mesto ima skupina kozolcev pred vasjo Studor. Stojijo na zasebni zemlji, ki je bila v času tlačanske odveze in zemljiške reforme razdeljena tedanjim kmetom iz vasi Studor. Delitev zemlje je potekala na katastrski karti z ravnilom, zato so parcele zelo ozke in podolgovate. Na ta način je nastala zgostitev kozolcev - stogov pred vhodom v vas. Zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena od redkih hiš, v katerih je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom.

V Godčevi hiši v Bohinjski Bistrici so od leta 1979 na ogled tri stalne muzejske zbirke:
Usnjarski muzej in Mali vojni muzej soške fronte 1915 - 1917.

Na kratko je predstavljeno tudi življenje nekdanjega lastnika, odličnega športnika in heroja NOB Tomaža Godca. Kot izučen usnjar je z velikim trudom odkupil očetovo delavnico,obenem pa se ves čas ukvarjal s športom. Bil je navdušen planinec in izvrsten smučar tekač - v letih 1928 do 1933 je bil član jugoslovanske smučarske reprezentance.Postavil je tudi prvo skakalnico v Jugoslaviji na Poljah v Bohinju.

Bled - Bohinjska Bistrica

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)