Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:

sloveniaholidays novice
akcijske ponudbe namestitev
kolesarske novice
smučarske novice
ponudbe primerne za družine

SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Cestna kolesarska pot Bled-Brezje-Radovljica-Bled

Natisni Pošlji-prijatelju

Cestna kolesarska pot Bled-Brezje-Radovljica-Bled

 

Izhodišče: Bled

  • Dolžina poti:
    39.0 km
  • Čas poti:
    01:40:00
  • Zahtevnost:
    Srednja
  • Podlaga:
    Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot nas pelje proti Zasipu kjer pri smerokazu za Piškovco zavijemo desno. Po manjšem spustu in vzponu pridemo v vas Breg. Prečkamo glavno cesto Jes. - Lesce, mimo gostilne Kašar, skozi vasi Žirovnica, Rodine, Begunje, mimo Elana tam pa zavijemo za vas Zgoša, skozi Zapuže naprej do podvinskega križišča tam pa zavijemo levo za Črnivec do picerije Moby Dick, levo do cerkve na Brezjah, skozi vas do Dobrega polja na koncu vasi pa zavijemo desno. Po cca. enem kilometru zavijemo za vas Mošnje, se peljemo mimo ribogojnice in na sredi vasi zavijemo desno in pridemo nazaj na podvinsko križišče tam pa zavijemo levo čez "skakalnico" do Radovljice, skozi stari del mesta do spodnjega Lancovega, do mostu reke Save, takoj za mostom pa zavijemo desno za vas Bodešče. Po vzponu v vas pridemo do vasi Ribno kjer prečkamo cesto ter se po Cankarjevi ulici skozi Želeče vrnemo nazaj na Bled.


Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati. Zasip leži 2 km severno od Bleda na južnem, prisojnem pobočju Homa. France Prešeren, največji slovenski pesnik je poimenoval Zasip "oltar Gorenjske", saj od tod oz. še bolje s Homa, hriba nad vasjo, lahko uživamo v čudovitem razgledu. Na Homu stoji cerkvica sv. Katarine, ki ima kar zanimivo zgodovino. V 15. st. je papež Aleksander VI. potrdil bratovščino sv. Katarine, iz česar se je razvila božja pot. Zanimivo je, da je bil pod pragom cerkvice skrit zaklad. Med umikom Napoleonove vojske iz Rusije je neki francoski general na tem mestu zakopal vojaško skrinjo, v kateri so bili denar in dragulji za tedaj plačane francoske vojake. Med boji v severni Italiji je bil general smrtno ranjen, skrivnost pa je zaupal prijatelju in ta je s pomočjo dveh domačinov izkopal ta zaklad.

Občina Žirovnica je polno kulturnih spomenikov. Obiščete lahko domačijo Matija Čopa, Antona Janše (prvi slovenski čebelar), kateremu je tudi posvečen čebelarski muzej v Radovljici, Župnijska cerkev, Cerkev Sv. Martina, Cerkev Sv. Radegunde, Cerkev Sv. Klemena, v Vrbi domačijo Franceta Prešerna,….

V bližini Begunj so delno obnovljene ruševine gradu Kamna, ki so ga Ortenburžani zgradili v 12. stoletju. V kraju se nahaja graščina Katzenstein, v kateri so med II. svetovno vojno bili gestapovski zapori. Danes je del poslopja preurejen v muzej talcev. Kraj je znan po tovarni Elan in ansamblu bratov Avsenik, ki sta se rodila v Begunjah in imata tam tudi družinsko gostilno. Cerkev svetega Urha v Begunjah na Gorenjskem je rimskokatoliška cerkev, ki je bila postavljena konec 14. ali v začetku 15. stoletja. V baročnem slogu je bila obnovljena leta 1740. Tedaj so novo cerkev in župnišče prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Od tam so prenesli iz nekdanje kapele tudi stranski kamniti oltar Matere Božje s sliko. Oltarne slike v cerkvi so delo Leopolda Layjerja iz Kranja.

Cerkev svetega Petra na Gori nad Begunjami je rimskokatoliška cerkev in slovi kot eden najzanimivejših spomenikov cerkvene arhitekture in slikarstva na Gorenjskem. Cerkev je iz 16. stoletja in je znamenita predvsem zaradi fresk Jerneja iz Loke. Srednjeveški stavbeniki cerkve niso postavili na vrhu Gore, temveč tik ob kamnitem vhodu v ozek rov, nad katerim danes stoji manjša kapelica.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.


Brezjansko polje je kot oltarna miza v naravni katedrali Julijcev, Karavank in Jelovice. Z Brezjami se začne slovenska simbolna os visoke Gorenjske, ki teče preko Bleda in Bohinja do Triglava. Bazilika Marije Pomagaj je novorenesančna stavba in vzbuja vtis mogočnosti. Dolga je 39, široka 19 in visoka 17 metrov. Na pročelju so med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega marmorja umetno izdelana dvokrilna vrata po načrtu Janeza Vurnika. Na desnem krilu so od spodaj navzgor izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahela in Judita. Nad podbojem glavnih vrat je marnornati relief Marije Pomagaj. Na levi strani reliefa sta angela Rafael in Gabriel, na desni pa žena na bolniški postelji, ki skupaj z domačimi zaupno prosi Marijo Pomagaj za zdravje. Zvonik iz rezanega kamna je visok 53 metrov. V njem so sprva peli štirje zvonovi. Tri večje je prva svetovna vojna pobrala in so jih začasno nadomestili z jeklenimi, dokler cerkev ni 1932 spet dobila bronastih zvonov. V času nemške okupacije so bili brezjanski zvonovi spet v nevarnosti. Tokrat jih je rešil orglarski mojster Franc Jenko.


Pot nas pelje proti Zasipu kjer pri smerokazu za Piškovco zavijemo desno. Po manjšem spustu in vzponu pridemo v vas Breg. Prečkamo glavno cesto Jes. - Lesce, mimo gostilne Kašar, skozi vasi Žirovnica, Rodine, Begunje, mimo Elana tam pa zavijemo za vas Zgoša, skozi Zapuže naprej do podvinskega križišča tam pa zavijemo levo za Črnivec do picerije Moby Dick, levo do cerkve na Brezjah, skozi vas do Dobrega polja na koncu vasi pa zavijemo desno. Po cca. enem kilometru zavijemo za vas Mošnje, se peljemo mimo ribogojnice in na sredi vasi zavijemo desno in pridemo nazaj na podvinsko križišče tam pa zavijemo levo čez "skakalnico" do Radovljice, skozi stari del mesta do spodnjega Lancovega, do mostu reke Save, takoj za mostom pa zavijemo desno za vas Bodešče. Po vzponu v vas pridemo do vasi Ribno kjer prečkamo cesto ter se po Cankarjevi ulici skozi Želeče vrnemo nazaj na Bled.

Bled - Brezje - Radovljica

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)