Blejski vintgar - predstavitev

Divja in neukročena Radovna si je svojo pot vrezala med pobočja planot Pokljuka in Mežakla. Nastala je ozka in globoka soteska s strmimi, ponekod navpičnimi in z gozdom poraščenimi bregovi.

Moč narave se zrcali v bučanju razpenjene vode, številnih brzicah in bistrih tolmunih, kjer se Radovna za hip umiri. 1600 metrov dolga soteska Vintgar se konča s slikovitim 16 metrov visokim rečnim slapom Šum, ki je kot naravna znamenitost postala del Triglavskega narodnega parka.
 

Sotesko v neposredni bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, sta februarja leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, in to v času, ko je bil vodostoj Radovne, ki teče skozi Vintgar, izredno nizek. Na svojo raziskovalno pot sta se podala iz Spodnjih Gorij proti Blejski Dobravi. S trudom sta se prebila skozi sicer neprehodno sotesko. Odkrila sta toliko naravnih lepot, da sta se odločila ustanoviti gradbeni odbor. Sotesko so uredili za oglede, predvsem gostov z Bleda. Javna otvoritev je bila 26. avgusta 1893. Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami.

Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča. V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv. Katarine (zgodovinska cerkvica in prelep razgled).

Pri vhodu in pri slapu Šum se lahko okrepčate v bifejih. Dostop z avtomobili in avtobusi je možen do parkirišča pred vhodom v sotesko.