Vinska klet Metlika - predstavitev

Vinska klet

Bela krajina, deželica belih brez, bele narodne noše, ustrežljivih in prijaznih ljudi ter obilo sonca in vinske trte, je kakor ustvarjena za lepote žejne popotnike.

Mila klima in za vinsko trto prijazna zemlja dajeta prečudovita bela in rdeča vina. Najboljše vinogradniške lege se nahajajo na področju Vinomerja in Vidošičev. Nič manj primerne niso niti lege na Radovici, Drašičih, Repici, Plešivici, Semiču ali Stražnjem vrhu.

Mogočna, pod zemljo zgrajena zadružna Vinska klet KZ Metlika vabi v svoja nedrja vse ljubitelje pristnega in žlahtnega belokranjskega vina. Vas in vaše prijatelje pričakujeta ne samo izjemno lepo urejena podzemna vinska klet, ampak tudi popolnoma nov prostor za degustacijo vin. V degustacijski sobi, prijetno in sodobno urejenem ambientu, je prostora za vinsko uživanje skupine do 55 ljudi. Ob degustaciji postrežemo znamenito belokranjsko pogačo, lahko pa dodamo tudi sir ali domači narezek.

Ob degustaciji postrežemo znamenito belokranjsko pogačo, lahko pa dodamo tudi sir ali domači narezek.

V priročni vinoteki na izhodu iz degustacijske sobe ponujamo najboljša vina KZ Metlika.

Za ogled kleti in degustacijo vin se lahko naročite na:
Tel: 07/363 70 52
Fax: 07/363 70 51:
Ob delavnikih med 8. in 15. uro
Ob sobotah od 8. do 12. ure

1. PTP

PTP je izjemna zvrst vina z izraženimi karakteristikami posamezne sorte vinske trte ter belokranjskega prostora. Mikroklima, tla in pridnost rok belokranjskega vinogradnika so porok visoke kakovosti Metliške črnine PTP. Modra frankinja je sorta grozdja, ki da vinu bogastvo okusa, saj je njen delež kar do 60 %. Žametna črnina da vinu prijetno aromo, ki nas spominja na vonj po gozdnih sadežih in v vinu predstavlja najmanj 30 %. Razliko tvorijo ostale rdeče sorte grozdja kot so portugalka, šentlovrenka in gamay. Vino sodi med srednje težka slovenska rdeča vina, saj ga odlikujeta srednje visoka alkoholna stopnja (med 10,3 in 11,5 vol %) in prijetna kislina (od 5,5 do 7,0 g/l). Pomembno je, da vino postrežemo primerno temperirano, najbolje med 13 in 15 °C. PTP je suho vino, zato priporočamo, da jo uživate ob hrani. Zaradi svoje sestave je prav, da vino uživamo zmerno, a lahko vsakodnevno. Zelo dobro dopolnjuje jedi z ražnja in žara, jedi iz divjačinskega mesa ter suhomesnate narezke. Izjemno se prilega k jedem iz gob, predvsem jurčkov in lisičk.

2. Belokranjec PTP

Belokranjec PTP je zvrst vina, sestavljena iz kakovostnih belih sort grozdja. Osnovni sorti vina Belokranjec PTP sta laški rizling in kraljevina, ki skupaj predstavljata najmanj polovični delež. V vinu Belokranjec PTP so lahko tudi sorte beli pinot, chardonnay, sauvignon, zeleni silvanec, renski rizling, žlahtnina in rumeni muškat. Nobena od navedenih sort ne sme v vinu Belokranjec PTP presegati več kot 10 % delež. Prav zaradi sortne sestave vina, klimatskih in talnih posebnosti Bele krajine ter skrbne roke metliških kletarjev se vino Belokranjec PTP odlikuje s harmonijo različnih sortnih arom, ki se pravljično dopolnjujejo, ter suhim, bogatim in polnim okusom. Zaradi suhega in svežega okusa lahko vino Belokranjec ponudimo tudi kot aperitiv. Najbolje pa se poda k belemu mesu, predvsem perutnini in ribam. Izredno dobro se dopolnjuje s hladnimi predjedmi in vegetarijansko kuhinjo.

Da bi dojeli pravo kakovost vina Belokranjec PTP je pomembno, da vino postrežemo primerno ohlajeno, najbolje med 10 in 12 °C.

Posebne trgatve

Vina posebnih trgatev imenujemo tudi predikatna vina. Že ime posebne trgatve nam veliko odkrije o načinu dozorevanja grozdja, času zorenja in tudi o načinu trgatve. Pri nekaterih posebnih trgatvah moramo počakati samo 10 dni po polni zrelosti grozdja in že pridelamo pozno trgatev. Drugič je potrebno čakati na zelo nizke temperature, da grozdje nekaj dni zmrzuje pri jutranjih temperaturah vsaj od - 5 do -7 °C. Ko grozdje tako zmrznjeno potrgamo, dobimo izredno naravno koncentriran mošt, iz katerega po končanem alkoholnem vrenju dobimo ledeno vino. Zaradi izjemno visokih sladkornih stopenj v grozdju namenjenemu za vina posebnih trgatev, le-ta ne povrejo do konca. Pozne trgatve so v glavnem polsuha in polsladka vina, višji predikati pa velikokrat tudi sladka vina. Zaradi ostanka nepovretega sladkorja v vinih posebnih trgatev so le-ta primerna pri sladkih jedeh, visoki predikati pa tudi kot krona - zaključek svečanega dogodka. Zelo pomembno je, da vina posebnih trgatev primerno ohladimo preden jih ponudimo gostom, najbolje med 11 in 14 °C.

1. Kolednik - pozna trgatev

Vino posebne trgatve je najboljše med najboljšimi. Grozdje na trti dozoreva zelo dolgo, sladkorne stopnje so visoke in ko grozdne jagode napade še plemenita plesen, je čas trgatve za vino Kolednik - pozna trgatev. V nekaterih letih pustimo na trti grozdje laškega rizlinga, drugič sauvignona ali celo rumenega muškata. Vse pa je odvisno od kakovosti vinskega letnika in zdravstvenega stanja grozdja v času redne trgatve. Pri vinih pozne trgatve doživimo izredno harmonijo med količino alkohola, kislin in sladkorja. Bogastvo okusa in arome izredno lepo dopolnjujejo karakteristike prezrelega grozdja in žlahtne gnilobe.

2. Kolednik - izbor

Že beseda izbor pove veliko o kakovosti vina. Grozdje, ki je dolgo časa dozorevalo na trti, skrbno odberemo in potrgamo. Odstranimo neprimerne dele grozdov ali celo cele grozde. Samo najboljše odbrano grozdje predelamo v predikatno vino stopnje izbor. Sladkorja je veliko, zato pustimo, da v alkohol povre samo del sladkorja. Izbori so skoraj praviloma v kategoriji polsladkih ali celo sladkih vin. Bogastvo arome je kombinacija primarnih sortnih arom in arom predikata. Predvsem zaznavamo veliko vonjav po prezrelem grozdju ter žlahtni gnilobi.

3. Kolednik - jagodni izbor

Če pustimo grozdje na trti tudi do novembra ali celo dalj, lahko potrgamo grozdje za kakovost jagodni izbor. Posebej odbrane posamezne jagode grozdja ali delov grozda predelamo ločeno. Prezrelost in z žlahtno gnilobo napadeno grozdje da vinu poseben karakter. Sladkorja je toliko, da skoraj praviloma pridelamo sladko vino. Močno prezrelo grozdje vsebuje veliko sladkorja. Koncentracija sladkorja v grozdju nastopi skoraj izključno na račun izgube vode. Veliko medenih odtenkov v aromi, žlahtna gniloba ter poln, sladak in harmoničen okus so značilni za vino jagodnega izbora.

4. Kolednik - ledeno vino

Če grozdje pustimo na trti tako dolgo, da nastopijo nizke temperature, lahko pridelamo tudi ledeno vino. Zaradi kristalizacije vode pride do izjemno visoke koncentracije tako sladkorja kakor tudi vseh ostalih sestavin v grozdju. Pri najnižji temperaturi opravimo trgatev grozdja in kaj hitro grozdje tudi stisnemo brez mletja. Koncentrat grozdnega soka tako stisnemo iz grozdnih jagod, kristali zamrznjene vode pa ostanejo v grozdni jagodi. Zaradi izjemno visokih sladkornih stopenj mošta je ledeno vino praviloma sladko vino. Količina sladkorja v vinu se lahko giblje tudi do 300 g/l. Značilen vonj koncentriranega mošta se prenese tudi v vino. Popolno harmonijo vina ustvari predvsem izjemno sladek okus.

5. Kolednik - suhi jagodni izbor

Suhi jagodni izbor pridelamo v izjemno lepih suhih in toplih jesenih, še bolje zimah. Koncentracija sladkorja mora namreč doseči najmanj 154 oOe sladkorja, kar se zgodi samo z dolgotrajnim dozorevanjem grozdja na trti. Koncentracijo sladkorja dosežemo zaradi izhlapevanja vode iz jagodne kožice. Vino suhega jagodnega izbora praviloma vsebuje zelo veliko ostanka nepovretega sladkorja, tudi preko 200 g/l. Vonj in okus sta pri vinu suhi jagodni izbor izjemno usklajena. Izrazit vonj po izsušenem in od sonca ožganem grozdju ter izjemno bogat in sladak okus so glavne značilnosti vin suhega jagodnega izbora. Vino priporočamo kot samostojno vino na koncu slavnostih kosil ali večerij.

• Letak April 2010