30. letih 20. stoletja so na nas, kot tudi na vso ostalo Evropo legle sence totalitarnih ideologij fašizma, nacizma in komunizma. Izbruh druge svetovne vojne, ki je bila na slovenskem ozemlju hkrati narodnoosvobodilna in državljanska, nas je leta 1941 potegnil v evropski in svetovni krvavi ples. Slovensko ozemlje so si razkosale Italija, Nemčija in Madžarska. Vojna je Slovencem prinesla obilo gorja, civilnih žrtev, izseljevanje, rušenje. 1945 je bila končno osvobojena vsa Slovenija, nastala je nova Jugoslavija, federativna republika, pod vodstvom maršala Josipa Broza – Tita. Slovenija je krenila na pot Titove Jugoslavije z dokaj močno izhodiščno osnovo. Gospodarsko in kulturno je bila od šestih republik najmočnejša. Že od vsega začetka se je zaradi odlične lege ob Italiji in Avstriji spogledovala z zahodom, od tam so prihajale novosti, tja je potekal slovenski izvoz. Tipična slovenska podjetnost in delavnost, sta Slovenijo popeljala v sam vrh dežel tipa socialističnih demokracij. Slovenska kvaliteta je postala pojem tudi na zahodu, ne le v Jugoslaviji. Po Titovi smrti leta 1980 je kmalu opešala tudi Jugoslavija, na katero je bil tako zelo ponosen. Krepitve samostojnih republik je bilo zaradi gospodarske, politične in socialne krize konec, vse večja nasprotja so v dobrem desetletju pripeljala do razpada Jugoslavije.
|
|||||
