Ozemlje današnje Slovenije je bilo naseljeno že v paleolitiku. 
Med najstarejše dokaze človeškega bivanja sodi Potočka zijalka na Olševi v Savinjskih Alpah. Najbolj znamenita najdba iz tega jamskega bivališca je koščena igla, naluknjana kost iz podzemne jame Divje babe pa velja za najstarejšo piščal v Evropi. Drugačno kulturo bivanja so prinesle koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Kolišča - v plitvo jezero zabiti koli in na njih postavljene hiše, ob njih pa drevaki, čolni, ki so služili kot sredstvo za lov, ribolov, bojevanje in druženje, predstavljajo pravo posebnost v življenju tistega časa. Številnejše so najdbe iz bronaste in železne (halštatske) dobe. Bronasta vedrica z Vač, Vaška situla je imeniten ostanek, ki priča o grobu pomembnega kneza. Knežji grobovi v Novem mestu, izkopanine v Posočju ter gradišca nad Virom pri Stični, nam jasno govore, da je bil slovenski halštat del evropske civilizacije.
Med najstarejše dokaze človeškega bivanja sodi Potočka zijalka na Olševi v Savinjskih Alpah. Najbolj znamenita najdba iz tega jamskega bivališca je koščena igla, naluknjana kost iz podzemne jame Divje babe pa velja za najstarejšo piščal v Evropi. Drugačno kulturo bivanja so prinesle koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Kolišča - v plitvo jezero zabiti koli in na njih postavljene hiše, ob njih pa drevaki, čolni, ki so služili kot sredstvo za lov, ribolov, bojevanje in druženje, predstavljajo pravo posebnost v življenju tistega časa. Številnejše so najdbe iz bronaste in železne (halštatske) dobe. Bronasta vedrica z Vač, Vaška situla je imeniten ostanek, ki priča o grobu pomembnega kneza. Knežji grobovi v Novem mestu, izkopanine v Posočju ter gradišca nad Virom pri Stični, nam jasno govore, da je bil slovenski halštat del evropske civilizacije.
