Rimske ceste, slava in ponos cesarstva, so postale tudi njegova smrt. Novi vetrovi zgodovine so zapihali z vzhoda. Po istih cestah, ki so nekoc v našo deželo pripeljale rimske legije, so se sredi 6. stoletja vlila slovanska ljudstva. Dobro stoletje kasneje so predniki današnjih Slovencev ustanovili samostojno državo, kneževino Karantanijo, ki jo mnogi štejejo za prvo znanilko zdajšnje slovenske države. Ta najstarejša znana slovanska država s središčem na Krnskem gradu nad Celovcem pa ni vzdržala dolgo. V 9. stoletju je postala del bavarske pokrajine in pod Franki obstajala še tja do leta 820. Iz časa Karantanije se je poseben obred ustoličevanja vojvode v slovenskem jeziku ohranil vse do leta 1414, ko je na knežjem kamnu zadnjikrat prisegel koroški vojvoda. Slovenski predniki so se za časa države Karantanije le s težavo odpovedali svojim poganskim bogovom, zvrstili so se številni upori, ki so bili krvavo zadušeni. Slovenci so postali kristjani in stopili v zahodnoevropski kršcanski civilizacijski krog. V 10. stoletju so nastali Brižinski spomeniki , prva ohranjena slovenska beseda, zapisana v latinici, in obenem zapis živega slovenskega jezika.
|
|||||
