Za Notranjsko se zdi, da ta dežela na prvi pogled ne pove vsega o sebi, saj njen bistveni del ostaja globoko pod zemljo. Voda je namreč v notranjosti apnenčastih slojev izoblikovala nepregledni labirint jam, brezen, podzemnih jezer in rovov s kapniki nenavadnih oblik, pravo podzemno kraljestvo. Tej pokrajini, posuti z vrtačami, uvalami in kraškimi polji, po katerih se vijejo reke ponikalnice, na svetu res ni para. V skrivnostnem
Močilniku pri Vrhniki pride na dan reka sedmerih imen – Ljubljanica, ki si svojo pot utira preko Ljubljanskega barja. Z njegovega obrobja se proti Notranjski širi več dolin, med njimi dolina Bistre, kjer stoji nekdanja kartuzija Bistra, danes preurejena v
tehniški muzej. Z okoliških hribov – Menišije, zdraviliške
Rakitne ali pa s Polhograjskega hribovja je lep pogled v dolino na
Vrhniko, rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja
Ivana Cankarja. Proti osrednjemu delu Notranjske se podamo preko Logaškega polja proti
Logatcu.
Planinsko polje, najbolj tipično kraško polje, ponuja obilje nenavadnih kraških pojavov. Med njimi je
Rakov Škocjan, kjer se vode s Planinskega in Cerkniškega polja izlivajo v podzemlje pod velikim naravnim mostom.

Še ena kraška znamenitost je
Cerkniško jezero, največje presihajoče jezero v Evropi. Na polju, ki ga pomladno in jesensko deževje napolnita z vodo, poleti pa voda presahne, lahko v istem letu lovimo ribe, kosimo travo ali pa se po njem pozimi celo drsamo. Pogled na to čudo narave je najbolj veličasten z bližnje razgledne točke
Slivnice, kjer naj bi po starem verovanju zborovale čarovnice.
Cerknica je še posebej zanimiva v pustnem času, saj s tradicionalnim pustnim karnevalom privablja obiskovalce od blizu in daleč.Najbolj gozdnat predel Notranjske je Bloška planota, zibel znamenitih
bloških smuči. Na Blokah vsako leto prirejajo množične
Bloške smučarske teke.