Kartuzijanci iz matičnega samostana v Franciji so svoj prvi samostan v neromanski deželi okrog leta 1160 postavili v Žičah. Prvo tovrstno ustanovo na slovenskih tleh je začel graditi štajerski mejni grof Otokar iz rodbine Traungaucev. Za obzidjem samostana, ki je bil utrjen z
obrambnimi stolpi so postavili cerkev, samostanska poslopja, kapelo, Otokarjevo grobnico in pokopališče za priorje. Samostan je doživel razcvet v 14. stoletju, ko je bil nekaj časa tudi sedež kartuzijanskega generalnega priorja. V času reformacije je samostan ostal brez menihov, kljub večkratnim poskusom oživljanja redovnega življenja, pa je bil samostan leta 1782 dokončno razpuščen. Žička kartuzija se zaradi posebne arhitekture uvršča med najpomembnejše v evropskem merilu in je zagotovo vredna ogleda.
