Ljudski mojstri domače obrti v Ribniški dolini že stoletja dolgo gojijo tradicijo izdelovanja lesenih
izdelkov za vsakdanjo rabo v kuhinji in gospodinjstvih. Zanje se je uveljavil izraz suha roba, ki je bila zelo iskano tržno blago že v 14 stoletju. Prebivalci Ribniške in Kočevske doline so v 15. stoletju pridobili pravico za prodajo svojih izdelkov na območjus takratne Avstro-Ogrske. V tistem času so zasloveli krošnjarji, ki so svoje izdelke, povezane v krošnjo prodajali po domovini, v alpskih deželah, Dalmaciji, trgovsko pa so sodelovali celo z Afriko in Indijo. Prisrčna šegavost, dobra volja in zgovornost so poskrbele, da so bili ribniški krošnjarji stoletja dolgo pomemben posredovalec ustnega izročila šal, domislic in zabavljic. Tradicijo suhorobarstva in krošnjarstva danes ohranjajo le še posamezni izdelovalci, šege in običaje povezane s to obrtjo pa oživljajo v sklopu že tradicionalnega sejma suhe robe v Ribnici.
