Gozdnate samote med Peco in Uršljo goro ter alpske doline, ki se vlečejo v mogočen gorski svet Vzhodnih Karavank, so pravi raj za tiste, ki cenijo naravo, mir in tišino. Neštete steze vodijo od vrha do vrha, koroška preteklost pa potrjuje, da je to zgodovinska dežela, kjer je tekla
zibelka slovenstva. In tu je Drava, reka, ki deli in povezuje hkrati. Svet okoli
Črne na Koroškem v Zgornji Mežiški dolini je zelo razgiban. Za planinske pohode so primerne poti na Smrekovško pogorje (1684 m) s Črnim jezercem, na samotno Olševo (1930 m) z nekdanjimi jamskimi bivališči –
Potočko zijalko, skalnata Raduha (2062 m) je raj za alpiniste, Uršlja gora (1699 m) pa je idealna za družinske izlete. Najvišji očak na slovenski strani Koroške je Peca (2126 m). V njenih nedrjih domuje kralj Matjaž.
Park kralja Matjaža kot imenujemo Črno z okolico, je s svojimi naravnimi danostmi in urejenimi športno rekreacijskimi objekti primeren za raznovrstne športne aktivnosti.
V zimskem času v parku veliko pozornosti pritegne postavljanje atraktivnih
snežnih skulptur. Globoko pod zemljo pa se začenja druga zgodba - svinčeva in cinkova pot stoletij prelitega znoja in žuljev. Dolga leta rudarjenja in razvoj rudnika v Mežici so namreč svojevrstno zaznamovali življenje ljudi in pokrajino. Po rudarskih sledeh se obiskovalci lahko odpravijo v
turistični rudnik . Poseben čar podzemlja je tudi pisan svet mineralov. Bogata tehniška dediščina s področja železarske industrije pa ima posebno mesto v
Ravnah na Koroškem.
V okvir
Koroškega muzeja sodi tudi Prežihova bajta, kjer je mladostna leta preživel znameniti slovenski pisatelj Lovro Kuhar, bolj znan kot
Prežihov Voranc (1893 – 1950). Med umetnostno zgodovinskimi spomeniki s področja sakralne umetnosti zbujajo zanimanje najvišje ležeča cerkev v Sloveniji – Sv. Uršula na
Uršlji gori, romanska rotunda Sv. Janeza Krstnika v
Muti in ekološka kapela Sv. Frančiška
Asiškega, edina tovrstna v Sloveniji. V njeni neposredni bližini šumi 23 metrski
Sedelnikov slap, Vendar pa Koroška ni samo to. Koroški kraji in ljudje so že od nekdaj močno povezani z reko Dravo, tako
Dravograd kot tudi
Vuzenica in
Radlje ob Dravi. Od takrat, ko je bilo na Dravi še živahno splavarstvo, je preteklo že veliko vode. Vsaj delček tistega nekdanjega splavarskega duha danes nudi
vožnja s splavom po reki Dravi. Na zahodnem delu Pohorja se razvija
Gorski turistični center Kope, ki se uveljavlja kot območje za oddih in rekreacijo ter še posebej pozimi privablja številne ljubitelje belih strmin.
Slovenj Gradec, upravno, gospodarsko in kulturno središče Koroške, je živa kronika vsega, kar se je pripetilo v tem delu Slovenije skozi dve tisočletji. Zgodovino skozi svoje bogate zbirke razkriva
Koroški pokrajinski muzej. Iz dežele kralja Matjaža pa zagotovo ne smemo oditi ne da bi poskusili pivo Kralja Matjaža. To je za sladokusce zaradi posebnega načina proizvodnje prava poslastica.
