Ljutomer

Ljutomer

Avtor:Lto Prlekija  Ljutomer

Ljutomer obsega SV del Slovenskih goric in predstavlja osrčje Prlekije. Od tod izhajajo nekateri znani slovenski možje, med njimi jezikoslovec Fran Miklošič, filmski ustvarjalec Karol Grossman in skladatelj Slavko Osterc. Ljutomer ima večstoletno vinogradniško tradicijo. Na Jeruzalemu uspevajo najkvalitetnejše vinske sorte. Prekrasen razgled nudi vožnja po Jeruzalemski vinsko turistični cesti, s postanki na gostoljubnih vinotočih in kmečkih turizmih. Ljutomer pa je znan tudi po odličnih sirih in iskrih konjih – kasačih. Na mestnem hipodromu se v poletni sezoni odvijajo tradicionalne kasaške dirke.

Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimitočkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestniski Jerusalem.

Jeruzalem leži v Prlekiji, pokrajini v SV Sloveniji, ki meji na Avstrijo in Prekmurje na severu ter Hrvaško na jugu. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine, termalnih vrelcev in zdravilišč ter kasačev. Je zibelka znamenitih mož kot so Franc Miklošič-jezikoslovec, Karel Grossmann – filmski ustvarjalec, Stanko Vraz - lirski pesnik, Slavko Osterc- skladatelj, Ante Trstenjak- akademski slikar.

Pridite in se prepričajte!

KMEČKI MUZEJ
V kmečkem muzeju si lahko ogledate pregledno slikovno muzejsko zbirko «Pristava od l. 1445 do danes«. Razloži ter prikaže se vam zgodovina Pristave; Mali kmečki muzej, kjer obiskovalca povedejo skozi prikaz kmečke kuhinje in kmečke sobe, opremljene s številnimi muzealijami in starinskimi predmeti, sprehod pa se konča na skednju, kjer sledi ogled nekaterih kmečkih delovnih naprav in pripomočkov. V neposredni bližini je v času vegetacije na ogled neokrnjen travnik s številnimi cveticami in travami, ki jih v našem okolju ni več videti. Obrazložijo vam posamezne cvetice in trave. Vsak obiskovalec dobi pijačo dobrodošlice »čarovniško kri«, predhodno najavljeni pa lahko poskusijo domačo prleško zaseko ali v primeru manjše zaključene skupine sodelujejo pri prleških »postržnjač«. Po želji obiskovalce popeljejo tudi do vaške kapele, ki jo primerno predstavijo.

ČEBELARSKI MUZEJ
Čebelarski muzej je izročilo preteklosti, je ogledalo življenja in dela prleškega človeka. Muzej na Krapju je star sto let in je edini sistem neiser ohranjen v Sloveniji in je polkrožne oblike. Vse do leta 1945 je bil naseljen. V celoti je iz lesa. V njem so eksponati stari tudi od 200 do 300 let. Zelo je pomemben za razvoj čebelarstva na tem območju. Na voljo je več vrst medu, medeni liker in propolis... Nahajamo se v neposredni bližini Term Banovci.


KOVAŠKI MUZEJ
Konj je bil nekdaj zelo pomemben v kmetijstvu, zato je bilo na tem področju tudi veliko kovačev. Kljub sodobni tehnologiji pa je konj ostal še vedno pomemben, tokrat v športno-rekreacijskem pomenu in kovaštvo ni izumrlo. Pomembni so tudi izdelki iz železa, kateri so prave umetnine. Možnost spoznati, kako in kaj so izdelovali kovači, nam nudi kovaška delavnica in kovaški muzej na Razkrižju 16, pri Antonu Horvatu. Med drugim je na ogled tudi orodje, s katerim so podkovali konje lendavske grofice. Izvirno kovaštvo ima v družini Horvat 150-letno tradicijo. Ljubitelji konj lahko jezdijo na indijanskem konju znotraj ograje ali v naravi. Možna je tudi vožnja s kočijo. Obiskovalci se lahko okrepčajo z lastnikovim vinom, postreže pa se jim tudi z domačim narezkom. Lični kovaški spominki, izdelani ročno v tej kovačnici, so lep spomin ali pa darilo za srečo.

MUZEJ RALO
V muzeju Ralo so na prostem razstavljeni stroji in orodja, ki spominjajo na čase, ko so kmetje vse delali ročno. Ralo je drevesna veja s kljuko, katera poostrena konica je rila po zemlji. To primitivno ralo so najprej vlekli ljudje. Z ralom pa se zemlja ni obračala, temveč le rahljala. Ko pa je človek udomačil prvo žival, so se spremenili načini dela in nove oblike strojev. Tukaj je razstavljenih preko 300 strojev. Družina Primec, ki si prizadeva ohraniti ta del slovenske kulturne dediščine, obenem tudi vabi na obisk in k sodelovanju vse šolske otroke in mladino ter srednje šole, ki se ukvarjajo s strojništvom. Plug je nastal iz prvotnega orodja ralo. Poznamo več vrst in oblik plugov: leseni, kovinski in dvostranski. Takšne pluge je vlekla živina z enojno in dvojno vprego. Po preoravanju se je površinska zemlja obdelala z branami, katere so bile različnih veličin in oblik.Ta orodja so imela namen zemljo zrahljati in poravnati. Posebnost je tudi črna kuhinja, kjer so ohranjeni predmeti, ki so bili v uporabi do l.1950. Še vedno je v uporabi za sušenje mesa. Ponudba za goste je raznovrstna, prava posebnost je poleti studenčnica, domači kruh z zaseko in v jesenskem času mošt.

LONČARSTVO ŽUMAN
V družini Žuman izdelujemo lončevino že dobro stoletje. Vse izdelke izdelujemo ročno na lončarskem vretenu.Izdelke žgemo na star tradicionalen način v peči na drva, zato daje dim vsakemu izdelku drugačen in neponovljiv barvni odtenek. Prav zato je vsaka lončena posoda unikat.