Izhodišče: Begunje na Gorenjskem

• Dolžina poti:
  29.0 km
• Čas poti:
  04:00:00
• Zahtevnost:
  Ekstremna
• Podlaga:
  Makadam, Gozdna

Opis poti

Turo sem tokrat začel na parkirišču Gostilne Avsenik v Begunjah. Za ogrevanje odkolesarimo po edini asfaltni podlagi na poti v dolino Draga. Po koncu asfalta nadaljujemo po makadamu proti Planinci in kaj kmalu je heca konec. Klanec tako ostrmi, da je komaj še vozen, vendar na odseku do Planince na čase še malo popusti. Priporočam celo malo taktiziranja, kajti energijo boste še potrebovali. Na edinem križišču do Planince zavijemo desno v hrib. Na Planinci pa zavijemo desno po kolovozu proti planini Preval, ki se začne zelo zložno in je zadnje čase kar dobro vzdrževan.

Tu se prileže tudi kratek počitek pred izredno zahtevnim vzponom. Na začetku je strmina znosna, potem pa se za vsakim ovinkom cesta postavi bolj pokonci. In ko že misliš, da ne more biti bolj strmo, te preseneti vsaj še petkrat. Časa za počitek ni, saj naklon ne popusti niti za procent. Makadamska podlaga je za takšno strmino presenetljivo dobra in zadeva je vozna, čeprav ne poznam veliko kolesarjev, ki so jo zvozili v enem kosu. Tik pred izvirom Roža(1395m), se stmina konča in po mini prečenju nas čaka kratek spust po razritem kolovozu do pastirske koče na planini Preval. To je mesto za malo daljši postanek in nabiranje moči, kajti čaka nas tehnično zahteven spust po Bornovi poti.

Spust se začne po sredini grape, ki gleda proti SV, poteka na začetku po gozdu ter je lep in zložen. Držimo se leve smeri, čeprav verjetno vse poti vodijo na Ljubelj. V drugem delu se začne prečenje, ki je prepadno in izredno nevarno in tehnično zahtevno. Na najbolj zahtevnih mestih nam je v pomoč napeta žična vrv, kjer seveda kolo po potrebi tudi razjahamo. Primerno poti so tudi razgledi, ki so naravnost fantastični.

Na poti do Ljubelja nas čaka še Bornov tunel, ki pa je ob primerni osvetlitvi celo vozen. Po dobrih 300m višinske razlike pridemo do mejnega prehoda Ljubelj in zopet se nam ponudi priložnost za krajši postanek ter popolnitev zalog vode, celo hrane. Potem pa vzpon na Zelenico. Začne se v gozdu levo od spodnje postaje sedežnice. Po parih serpentinah pridemo na smučišče in po kolovozu na progi odbrcamo do spodnje postaje druge sedežnica na Zelenici. Tu zavijemo desno in nato po novem kolovozu levo ob pobočju navzgor, vse do zgornje postaje sedežnice in Doma na Zelenici. Ta odsek poti proti Zelenici je mestoma, še posebno proti koncu, izredno strm s slabo podlago, zato je vozen nekje v 90%, Še posebej pa se že pozna utrujenost. Pri Domu zopet sledi počitek po izrednem naporu, nato nas čaka kratek vzpon po kolovozu ob talarčkih in pridemo na najvišjo točko ture(1529m).

Od tu pa prekrasen spust po travnatem kolovozu do Doma Iskra. Pri domu se podlaga spremeni in postane gruščnata, kar dodatno oteži zahteven spust do Tinčkove koče. Pri Tinčkovi koči postane makadam znosnejši in v hitrem spustu se odpeljemo do Žage, kjer na koncu planine pri smerokazu zavijemo levo po cesti proti Sv. Petru. Zopet nas čaka vzpon vendar je ta, za razliko od prejšnjih dveh znosnejši, vseeno pa se pozna utrujenost. Ko pridemo do Kališča se spustimo proti Sv Petru in naprej po poti do Poljč in Begunj. Ta del poti pa je že opisan pri moji turi Sveti Peter skozi Završnico na katero smo prišli nižje doli na križišču pod Žago.

Ena najtežjih, a obenem najlepših gorskokolesarskih tur na Gorenjskem. Zahtevna je tako v kondicijskem smislu, kot tudi tehično. Vzponi na turi so fizično izredno zahtevni, spust proti Ljubelju pa je, zaradi prepadnih poti, izredno nevaren in je mestoma potrebno sestopiti s kolesa.

Opozorilo: te ture naj se lotijo samo izredno pripravljeni gorski kolesarji z zadostnimi gorniškimi izkušnjami. Zaradi vožnje skozi Bornove tunele je potrebno imeti baterijsko svetilko. Priporočam tudi dovolj vode in nekaj hrane, čeprav je ob poti kar nekaj koč in domov.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)