SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Križe
Križe
Izhodišče: Kokrica
- Dolžina poti:
24.0 km - Čas poti:
00:45:00 - Zahtevnost:
Lahka - Podlaga:
Asfalt
Opis poti
Kolesariti sem začel na Kokrici pri gostišču Dežman, ter nadaljeval mimo Mlake proti Goričam. Cesta je na tem delu ravninska. Od Gorič se najprej rahlo spustimo proti Golniku. Od Golnika proti Križam pa je edini vzpon, kjer je potrebno vložiti malce več energije. Ko pridete v Križe, zavijte levo ( tabla Kranj ) ter po 300m ponovno zavijete levo ( tabla Kranj ). Nato sledijo vasi Duplje, Žeje . Na koncu vasi Žeje boste na desni strani zagledali avtocesto. Čez dober kilometer iz vasi Žeje , pred podvozom avtoceste zavijte levo proti Strahinju. V vasi Strahinj zavijte po prednostni cesti desno ter nadaljujte pot proti Naklem. Peljali se boste mimo pizzerijeBolero proti glavni cesti, kjer pa boste zavili levo na urejeno kolesarsko pot, ki poteka ob glavni cesti. Ko na Polici pridete do semaforja, zavijte levo proti Kokrici, če pa greste naprej pot pelje proti Kranju.
Kokrica leži na vlažnem zemljišču severno od Kranja, ob križišču cest, ki vodijo na Golnik, v Naklo, Preddvor in Predoslje. Knjiga Zgodovina mesta Kranja omenja Kokrico že v 11. in 12. stoletju, ko so imeli last nad njo Oglejski patriarhi. V 14. in 15. stoletju je Kokrica spadala po Ortenburško posest. Naselje se je prvotno imenovalo Kakericz in je predslovanskega izvora, pomeni pa malo Kokro. Na Kokrici se nahajajo Bobovška jezera. Naravna znamenitost jezerc pri Bobovku obsega območje okrog treh bobovških jezerc: Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička. Med prvo svetovno vojno je v Bobovku pričela obratovati opekarna, njen lastnik pa je bil domačin Zabret, po domače Čuk. Jama, ki je takrat nastala z izkopom gline, se še danes zato imenuje Čukova jama. Po drugi svetovni vojni je bila izkopana še druga jama, katere pa se je prijelo zanimivo ime Krokodilnica, čeprav ni bilo nikoli nobenih krokodilov v okolici. Po teh bregovih so se otroci nekdaj radi ˝dričali po rit˝ in ker so imeli zelene hlače, so jim rekli, da so zeleni kot krokodili. Od tod tudi ime Krokodilnica. Trinajstmetrski izkop v globino je odprl zanimiv pogled v približno tristo tisoč let staro preteklost. Po vseh dobljenih podatkih naj bi bilo pred mnogimi leti tukaj že jezero. To potrjuje izkop fosilnih ostankov jate kleničev na globini 8 m. Stari naj bi bili okrog 180000 let. Zelo zanimiva pa je vsekakor najdba ostankov okostja mamuta v globini 8,5 m pod površjem. Po šibkejših kosteh sklepajo da gre za samico, po obrabljenosti molnarjev pa sklepajo, da je ob smrti presegel štirideset let. Verjetno je zašel v močvirje in se tam pogreznil ali pa so ga tja nagnali ledenodobni lovci, ki so verjetno živeli tu v okolici. Nekaj let po vojni je postala opekarna nacionalizirana, leta 1971 pa je prenehala delovati, saj je izkopavanje zaustavila podtalna voda v nivoju potoka Kokrica. Izkopane jame je tako zalila voda in v njih zaradi gline tudi ostala. Nastala so tri jezerca. Razen vsega naštetega pa je omembe vredna tudi glina. Glina, ki se nahaja v jezerih je zdravilna, saj jo v svojih knjigah omenja znani zeliščar in pater Simon Ašič. Glina pomaga domala pri vseh bolezenskih tegobah (zlom, težave z zobmi, kurja očesa, opekline, gnojne rane, prečiščuje organe urinskega trakta itd.). Zdravilnost gline so preizkusili že mnogi vaščani na sebi, laboratorijske preiskave pa so zdravilnost tudi znanstveno potrdile.
Goriče so obcestno središčno naselje z gručastim jedrom in ležijo 2 km južno od Golnika. Župnijska cerkev sv. Andreja se prvič omenja leta 1376. Sedanja stavba s pripadajočo opravo je iz leta 1852. Glavni oltar je delo kranjskega kiparja Janeza Stimmerja (1753 – 1835) iz leta 1792. Oltar so leta 1852 prenesli iz kranjske župnijske cerkve.
Ko se boste peljali proti Golniku boste šli skozi vas Tenetiše. Severozahodno od vasi Tenetiše je znano »Klemenčkovo gradičše«. Stoji na višjem vzhodnem robu Udinboršta nad okljuko rečice Parovnice. »Klemenčkovo gradišče« je začasno urejeno zatočišče ali refugij iz poznega rimskega časa (5. do 6. stol. n. št.). Osrednji plato obdajajo obrambni jarki in zemeljski nasipi. Znana pa je zgodba o izvoru imena Tenetiše. V vasi pred davnimi leti gradili cerkev s prelepimi zvonovi. Ker v tistih časih niso poznali modernih strojev, so morali zvonove prepeljati furmani. Poti do vasi so takrat vodile čez močvirnat gozd. Ko so se peljali čez gozd, so zaradi pretežkih vozov zabredli v blato. Ker konji niso imeli toliko moči, da bi izvlekli voz iz blata, je furman Tone zakričal svojemu hlapcu Tinetu : "Tine tiš!" Tako je majhna vas ob cesti na Golnik dobila svoje ime po hlapcu Tinetu : Tenetiše.
V Tenetišah lahko tudi skrenete do vasi Trstenik, kjer stoji župnijska cerkev sv. Martina. Na mestu stare cerkve so v letih 1869 – 1871 zgradili novo cerkev. Ohranili so le baročni zvonik iz leta 1703. Trije oltarji in slika v glavnem oltarju so delo Jurija Tavčarja. Le trije kilometri nas ločijo od Bašlja, kjer se odcepi cesta do vasi Povlje in Babni vrt in od koder se nam odpira pogled na Kranj in kranjsko ravan.
Golnik je vas ob vznožju Kriške gore na Gorenjskem, ki se je razvila sočasno z razvojem zdravilišča v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Pred tem je bil tu grad, ki čaka na obnovo in je prvič omenjen že leta 1566. Prvi gospodje – lastniki so bili Kriški gospodje. Grad imenujejo Kreutzhof po lastniku Juriju Kreutzerju. Kasneje je grad dobil ime "Gallenfels", ker je bil od leta 1688 do 1822 v rokah lastnikov s tem imenom. Leta 1917 je prešel v last avstro-ogrske države. V istem času je država proglasila Golnik za zdravilišče za vračajoče se bolne vojake.
Valvasor tudi omenja in v bakrorezu upodobi grad "Gallenfels", čeprav sam pove, da porekla imena Glavnik ne more ugotoviti. Graščina Golnik se nahaja na Gorenjskem ob južnem vznožju gorskega grebena Kriška gora, visokem okoli 1600 m. Zdravilne klimatske danosti, zlasti ugodna vlaga in veliko sončnih žarkov, so že leta 1916 avstro-ogrsko vlado pripravile do izbora kraja Golnik za klimatsko zdravilišče za pljučne bolnike.
Cerkev sv. Nikolaja na Brdu v Strahunju je bila sezidana okoli leta 1382 na mali skalni vzpetini. Posvečena je sv. Nikolaju - po domače sv. Miklavžu. Okrog cerkve je bilo včasih pokopališče. Današnjo so zgradili leta 1769. Sv. Nikolaja v glavnem oltarju pa je naslikal Karel Götzl iz Kranja. Največjo znamenitost cerkve pa prav gotovo predstavlja freska v prostoru pod zvonikom. Nastala je v 14. stoletju in ima veliko zgodovinsko vrednost.
Sredi vasi Naklo stoji cerkev, ki je posvečena zaščitniku sv. Petru. Je enoladijska in zgrajena v podobi latinskega križa ter je tako lep primer baročne gradnje.V njej lahko občudujemo kar nekaj izrednih umetniških del. Glavni oltar in kip sv. Petra sta delo Jospia Götzla, oltarno sliko Jezus izroča ključe sv. Petru pa je naslikal slavni slikar Leopold Layer, ki je ustvaril tudi Marijino sliko na Brezjah. Cerkvi je v ponos tudi izredno lep križev pot, ki je delo umetnikov Josipa Wolfa in Jana Vurnika. Cerkev sv. Nikolaja na Brdu v Strahunju je bila sezidana okoli leta 1382 na mali skalni vzpetini. Posvečena je sv. Nikolaju - po domače sv. Miklavžu. Okrog cerkve je bilo včasih pokopališče. Največjo znamenitost cerkve predstavlja freska v prostoru pod zvonikom. Nastala je v 14. stoletju in ima veliko zgodovinsko vrednost.
Polica se nahaja na terasi med Kranjem in Pivko. Terasa je del Udinboršta, ki se v soteski Temnik najbolj približa Dobravi. Skozi to sotesko so leta 1908 speljali železnico proti Tržiču, danes pa se tiri končajo že v Naklem. Iz konglomeratne skale so Puharji prav na Polici več kot 300 let klesali mlinske kamne. Na Polici je danes priključek na avtocesto Ljubljana – Jesenice. Danes je poznana po ljudskem umetniku kiparju Janezu Vovku in Antonu Grašiču, svetovno znanemu zbiratelju starin. Na Polici se lahko ustavite na kmetiji pri Poličarjevih, kjer boste dobili vse kmetijske pridelke, na sosednji kmetiji Pr' Škofčevih pa vas bodo naučili jahati konje.
OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)
