Izhodišče: Tržič (GPS TREK)

• Dolžina poti:
  15.0 km
• Čas poti:
  00:50:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt
• Višinska razlika:
  280 m

Opis poti

Pot pričnemo na začetku Tržiča. Po glavni prednostni cesti skozi Tržič do vasi Čadovlje. V tej vasi si lahko ogledamo tudi sušilnico »Paštbo« , ki so jo uporabljali za sušenje lanu, sadja… in je edina ohranjena v Sloveniji. Skozi vas Čadovlje prikolesarimo v Dolžanovo sotesko. Po ožini in kamnitem predoru se prične vzpon do vasi Doline. Slapišče pod vasjo Dolina je redek primer slapišča v Sloveniji, dolg je okoli 300 metrov. Na njem so številne skakalnice in brzice ter 5 metrov visoke slapice. Asfalt se konča v vasi Jelendol pri graščini Puterhof (Puterhof je današnje ime kraja Jelendol.) kjer se obrnemo. Stara pot iz Dolžanove soteske nas vodi skozi manjši predor na desnem bregu Tržiške Bistrice. Mi pa se vrnemo do Tržiča po isti poti. Na prvem mostu zavijemo desno nato naravnost do naslednjega mostu, kjer ponovno zavijemo desno in pridemo do starega dela mesta. Na trgu sredi mesta zavijemo levo, pred mostom pa še enkrat desno in nadaljujemo pot ob Tržiški Bistrici do naslednjega mostu kjer ga prečkamo in se vrnemo nazaj v Tržič.

Zanimivost ob poti

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja stoji ob tržiškem pokopališču. Do nje se sprehodite po starem mestnem jedru, mimo cerkve sv. Andreja, po Partizanski ulici in nato mimo Kurnikove hiše po Cerkveni ulici. Enoladijska cerkev z dvema kapelama in kupolo je bila leta 1808 zasnovana na temeljih gotske cerkve iz 16.stoletja. Kupolo in stene krasijo Layerjeve freske. Mallyjeva hiša stoji na začetku glavne ulice v starem mestnem jedru. Spada v skupino meščanskih-plemiških dvorcev, renesančni portal z letnico 1618 pa kaže bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta. Ohranjen je grebenast svod iz 17. stoletja v pritličju in nadstropju. Značilna so kovana vrata (varnost pred požari) , odprto ostrešje (sušilne odprtine za sušenje kož) in klasicistična fasada iz začetka 16. stoletja. Ob vhodu mestu, se nasproti gostilne Pr`Slug, podate na krajši sprehod, ki vas po približno 10 minutah pripelje vrh griča, kjer stoji cerkev sv. Jožefa in od koder se vam odpre prelep pogled na staro mestno jedro Tržiča. Zgornja kajža v kateri ima svoje prostore tudi Tržiški muzej se nahaja v starem mestnem jedru Tržiča. Primer bogatega dvorca iz klasicizma, njena zunanjost pa spominja na značilen način gradnje v mestu po hudem požaru leta 1811 - razčlenjena fasada s kovanimi polkni, na strehi so sušilne odprtine , kjer so sušili lan. V prvem nadstropju je bivalni del, v drugem reprezentančni, v katerem izstopa ornamentno in figuralno poslikan meščanski salon iz sredine 19.stoletja. Rojstna hiša tržiškega pesnika Vojteha Kurnika stoji na drugi strani zgornjega mostu čez Tržiško Bistrico. Stavba predstavlja meščansko - obrtno arhitekturo iz 18. stoletja. Prvo nadstropje krasi dolg lesen balkon - gang. Stavba je ena redkih , ki je še krita z lesenimi strešniki - šinklni oz. skodlo. Na strehi so opazne sušilne odprtine , ki so bile namenjene sušenju nogavic. Vrata in okna , obzidana s kamnitimi okviri iz zelenega peraškega kamna, so majhna, prav tako oboki v notranjosti. Na ta način so nekaj malega prihranili pri energiji. V notranjosti hiše je črna kuhinja, kamra, majhna izba - štibelc, kjer je urejena spominska soba in dnevni prostor imenovan 'hiša'. V 'hiši' je prikazana nekdanja čevljarska delavnica.Grad Neuhaus se na vzpetini nad mestnim jedrom. Najverjetneje je nastal z novo naselbino in je predstavljal sedež oblasti nad zgornjim delom Tržiča. Grad je večkrat zamenjal lastnike. Devova hiša je rojstna hiša Antona Feliksa Deva - redovno ime Janez Damascen Dev (1732 - 1786). Leta 1779 je izdal prvi almanah slovenskih pesmi - Pisanice, kar pomeni, da je bil poleg urednika in izdajatelja tudi začetnik slovenskega posvetnega pesništva. Napisal je tudi prvi slovenski libreto - besedilo za opero - Belin.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)