Južna Primorska

Južna Primorska

Avtor: Ubald Trnkoczy 

V zavetju sredozemskega zelenja, v najsevernejšem kotičku Mediterana, pozdravlja Primorska. Privlačnost istrskih gričev, morja, solin, Krasa in kamnitih vasic opevajo mnogi poeti. Morska obala z bujnim zimzelenim rastlinjem vabi v aktivno dopustovanje. Turistični Portorož je osrednje slovensko obmorsko kopališče z bogato hotelsko in turistično ponudbo. V termah hotelov Palace že 700 let gojijo zdraviliško tradicijo, letališče Portorož pa ponuja zanimive razgledne polete. Piran, Izola in Koper so tri starodavna obalna mesta, ki vsak na svoj način odkrivajo življenje in duha preteklih stoletij. Vedutni poudarek jim dajejo katedralne cerkve, palače, ozke ulice, trgi s številnimi kamnoseškimi detajli in zelene ciprese.

Koper je danes pomembno pristanišče, kulturno, upravno in univerzitetno središče Primorske. Med osrednje arhitektonske spomenike sodijo Pretorska palača, loža in stolnica. Bogato ribiško tradicijo ima Izola, mesto v Simonovem zalivu, kjer so ob oseki vidni ostanki potopljenega rimskega pristanišča.

Piran z mogočno stolnico sv. Jurija je danes zaradi izjemne arhitekture v celoti spomeniško zavarovan, v mestu pa domuje tudi pomorski muzej in Morska biološka postaja. V zalivih pri Sečovljah so prastare, vsaj 800 let stare soline, ki so zavarovane kot Krajinski park Sečovlje, v preurejeni solinarski hiši pa je urejen etnografski muzej. Območje lagune Strunjanskega zaliva z opuščenimi solinami in strunjanski klifi sodijo v okvir Krajinskega parka Strunjan. A Primorska ni le obala, je tudi zaledje. Istrska vinska cesta povezuje kraje in njihove znamenitosti: Hrastovlje s cerkvico za taborskim obzidjem in freskami z motivi mrtvaškega plesa, Črni Kal pod kraškim robom z nagnjenim zvonikom, Osp s slikovito previsno steno in gradom v jami ter še mnoge druge. Območje gozdnatih Brkinov oznanja zadnje meje sredozemske Slovenije. Krhka kraška pokrajina z rdečkasto zemljo pod seboj razkriva veličastne Škocjanske jame, ki jih je pod svoje okrilje vzel UNESCO. Tu je še literarna Vilenica in jama Dimnice.

 V zeleni oazi sredi krasa, v Lipici, domujejo plemeniti lipicanci, beli konji dunajskega dvora. V okviru Kobilarne Lipica so na voljo različne rekreacijske dejavnosti. Obmejna Sežana je rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela, v Botaničnem parku pa je zavetje našlo veliko rastlinskih vrst z vsega sveta. Nad Sežano se odpre komenski Kras. Dežela terana. Trta refoška daje temno rdeče vino, h kateremu se prileže kraški pršut, posušen na kraški burji. Jeseni na Krasu med belimi kamni zažari ruj. Podobo te pokrajine dopolnjujejo tipične kraške vasice, kjer je kamen več kot le gradbeni material: Tomaj, Dutovlje, Kobjeglava ali pa Štanjel, kamnito srednjeveško mestece z gradom, ki je bilo nekoč letovišče Tržačanov. Rihemberk je največji in najstarejši grad na Primorskem. Z vrha gotskega stolpa seže pogled po Krasu in Vipavski dolini.