Ples po ulicah Cerknice se bo začel točno okoli 12.32

V zadnjem času je ogromno slišati o čaranju, o čarovnicah, o noči čarovnic in podobno. Butalci bi se radi javno distancirali od vsega tega in enkrat za vselej razčistili stvari.

Pri nas,na Slivnici, domujejo coprnice!Njihova starosta, dekanka Uršulinske univerze, pramati Uršula je zapisala stroga merila in pravila. Oblečena so v črna ogrinjala s kapuco (le tiste najbolj izkušene si lahko glavo pokrijejo z ruto) in ne nosijo nikakršnih klobukov, čepic ali kap. Te neumnosti prepuščajo Butalcem in čarovnicam drugje po Sloveniji in širše, čez ocean, čez morje, reke in gore.

Lase si puščajo v naravni barvi. Ne uporabljajo barvil, glavnikov in škarij. Kozmetika, kot se pravim damam pritiče, se nanaša v izobilju. V močnih barvah in jasnih tonih. Glavni ponos in kazalec položaja v družbi vsake prave, diplomirarane coprnice je s kosmato bradavico okrašen velik rdeč nos. Večji kot je nos in bradavica na njem, večji je vpliv med sestrami. (Večkrat se je zgodilo, da so bile coprnice brez zoba ali dveh. Zmotno je veljalo prepričanje, da je to kazalec izkušenj. Šlo je le za slabo ustno higijeno in zato so mlade coprnice to opustile in danes to le še redko opazimo).

Pod ogrinjalom so oblečena v črna ali zelo temna oblačila, pod pasom pa v črnem krilu. Pa ne mislite, da v rodu naših slivniških coprnic vlada kakšna diktatura ali strahovladje. Vsaka coprnica si lahko sama, po lastni naravi in volji, odloči kakšne barve bo podloga njenega ogrinjala in predpasnik. Tudi dolžina krila je rokah in škarjah sestra samih, da o čevljih sploh ne govorimo. Kot je vsem ženskam v navadi jih imajo v izobilju in za vsako priložnost vsaj dva para. Priložosti za nove čevlje pa neskončne in brezmejne.

A o najpomembnejšem delu oprave in nepogrešljivi spremljevalki izkušene coprnice vendarle ne odločajo same.Metloali mjetlo jim ob koncu šolanja izbere kar pramati sama. S tako pomembnimi in mogočnimi stvarmi kot je mjetla se ne gre hecati. Vsi vemo kaj se lahko zgodi, če prevelika moč pade v roke napačnim ljudem. Posledice so lahko strašne. Tako pri nas raje profesorski svet, upoštevajoč vse plasti šolanja, spiše priporočilo o kandidatki, ga preda dekanki in ta med vsemi mjetlami izbere ravno pravo in jo kot znak diplomiranja zaupa vsaki coprnici posebej.

To, da jih boste slišaliglasno kričati, cviliti, kruliti in se na vse grlo dreti,to jim je tudi skupno. Pa ne da bi bilo zapovedano, da bi jih o tem učili na univerzi ali to od njih zahtevali. To se pač prenaša ustno ali oralno kot zdaj radi rečemo. Iz roda v rod. In če vprašate njih vam bodo rade povedale, da le pojejo. Pojejo in plešejo rade kot so to počele že mame in babice pred njimi. Le nam, običajnim ljudem se to včasih zdi kot cviljenje in dretje. In kdor poje, slabo ne misli! Tako tudinaše coprnice coprajo le dobro.Pomagajo ljudem s svojimi uroki, zvarki in napoji. Kuhajo nam vreme, pricoprajo in odcoprajo nam jezero, komu v zibko položijo kakšen talent, spet drugemu pa jo zagodejo, kakšno neslano ušpičijo in pokvarijo dan ali dva. A pravijo, da le tistim, ki si to res zaslužijo. V vsakdanjem življenju jih ni opaziti, lahko bi celo rekli, da se skrivajo. Le na naš karneval priletijo vsako leto. Na čelu letijo najmanjše in najmlajše, za njimi kratkokrile študentke in mladocoprnice, ki jih jahanja na prašiču uči visoka Liza, pa potem njihove mame, prave coprnice, ki v coprniški kuhinji coprajo vreme, na koncu pa še najbolj izkušene, z velikimi nosovi in najboljšimi mjetlami, čisto na repu pa dekanka pramati Uršula, ki jih žene v dolino, na Coprniški bal.

Upam, da smo vam dovolj potrobno razložili razliko med čarovnicami in coprnicami.Naše coprnice so dobre, plemenite in šolane. Imajo črne kapuce, ogrinjala in krila, rdeč nos, barvne predpasnike, naravne, dolge lase in mjetlo. Vidite pa jih lahko le v Butalah za pusta.

Vse ostalo sočarovnice.In te se ponoči, konec oktobra sprehajajo po zabavah in rezljajo buče. Naše ne. Naše so takrat v šolah, univerzah ali pa se na vse pretege trudijo, da bi mi imeli lepo vreme in sladke sanje ... A ko je čas za zabavo, za ples in glasno vpitje, ko je čas za bal, povabijo v goste Butalce, žabe, ščuke, polhe in zmaje. Obletijo celo Slovenijo in privabijo goste, maske in obiskovalce iz vseh koncev in krajev. In potem se pleše, raja in poje! Saj coprnice vedo, da je le tako lahko pregnati mrzlo in dolgo zimo. Vsi skupaj, vsi veseli in složni.

In potem pride pomlad. Drugače ne gre. Nam je zaenkrat vedno uspelo in obljubljamo, da nam bo tudi letos. Ker smo dobri, veseli in odločni.

Pridite in nam pomagajte odgnati zimo!

Na največji cerkniški praznik,v nedeljo 19. 2. 2012, točno okoli 12.32, po ulicah Cerknice!

Vstopnina 5 EUR, otroci imajo prost vstop.

Za pusta je v Cerknici vedno veselo in debelo, zato vam svetujemo, da se v nedeljo že zgodaj našemite in se že
ob 11. uri udeležite Butalskega teka v maskah po karnevalski trasi. Dobro se boste premigali in zabavali ter postali zmagovalci, saj tek ni tekmovalne narave in ni ujetnik časa.

Mi bomo tam, kaj pa vi?

Več o pustu v Cerknici ->