Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata - predstavitev

V alpski kotlinici v predgorju Savinjskih Alp je oglejski patriarh Peregrin leta 1140 ustanovil edini benediktinski samostan na ozemlju današnje Slovenije, ki je deloval 333 let. Zaradi te slavne preteklosti je cerkev sv. Mohorja in Fortunata doživela številne prezidave.

Sedanjo podobo je dobila v 18. stoletju, ko so jo predelali v katedralo z največjim cerkvenim prostorom in kupolo v Sloveniji.

Poleg njene velikosti in kupole cerkev odlikuje še fasada s plastikami J. Strauba, notranjost pa bogati kar sedem oltarjev, 13 nagrobnikov iz 16. in 17. stoletja ter lapidarij kamnoseških fragmentov iz 12. in 13. stoletja.